V sredo, 4. oktobra 2023, je v Trgovskem domu v Gorici potekala okrogla miza Zemljepisna imena na poselitvenem območju Slovencev v Italiji, v organizaciji Centra za kognitivne znanosti jezika in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
Pogovor o zemljepisnih imenih na tem območju je aktualna tematika, obelodanil pa je tudi pestrost s tem povezane problematike.
Ob poimenovanju zemljepisnih danosti na poselitvenem območju Slovencev v Italiji se slovensko govoreči velikokrat znajdejo pred dilemami, kaj naj usmerja njihove jezikovne izbire, v katerih okoliščinah uporabiti slovensko in v katerih italijansko ime in katera je med pogosto različnimi narečnimi različicami ustrezna uradna oblika imena. Pri popisu slovenskih imen za kraje v Italiji je veliko delo napravil že Pavle Merkù, odprta evropska meja ter skrb za jezikovno in kulturno dediščino pa v vsakdanje sporazumevanje prinašata vedno nova vprašanja.
Videti je namreč, da so tovrstna zemljepisna imena pogosto ujeta med tablami in besedili, med veliko in malo začetnico, med statuti in standardom, med smernicami in določili Združenih narodov, govorci, ki jih uporabljajo, pa živijo med željo po povezanosti z narečnimi prvinami in potrebo po standardiziranem, med vedenjem in znanjem njihovega narečja in knjižnim jezikom, med spremembami, ki jih prinaša minevanje časa …
Pogovor je moderirala Maja Melinc Mlekuž (CKZJ in FH UNG), v njem pa so sodelovali Helena Dobrovoljc (ZRC SAZU, Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, FH UNG), Matjaž Geršič (ZRC SAZU, Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen), Nataša Gliha Komac (ZRC SAZU, Planika), Andreja Kalc (SLORI) in Laura Sgubin (Centralni urad za slovenski jezik pri Avtonomni deželi Furlaniji – Julijski krajini), izvedbo dogodka pa je podprl konzorcij SLOV.I.K..
