Slogovni priročnik
Kaj je Slogovni priročnik?
Slogovni priročnik je pripravil Centralni urad za slovenski jezik Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine in povzema osnovne napotke, ki so v pomoč pri pripravi in prevajanju upravnih besedil za potrebe slovenske manjšine v Italiji. V priročniku je povzeta raba temeljnih sestavin jezikovnega izražanja s praktičnimi primeri iz lokalne rabe.
Čemu služi?
Slogovni priročnik je kratek pregled najpomembnejših sestavin jezikovnega pisnega izražanja v uradnih položajih, kjer je treba upoštevati besedišče, slog in skladnjo. Priročnik obravnava najpomembnejše elemente italijansko-slovenskega stikanja in jezikovna vprašanja, povezana z različno organizacijo uprave ter ostalih dejavnikov, ki so značilni za večkulturna območja.
+
-
UVOD
Kaj je slogovni priročnik?
Slogovni priročnik je pripravil Centralni urad za slovenski jezik Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine in povzema osnovne napotke za boljše pisanje in prevajanje upravnih besedil za potrebe slovenske manjšine v Italiji.
Zakaj je nastal?
Centralni urad se ukvarja s prevajanjem, pregledovanjem in lektoriranjem upravnopravnih besedil za namene dvojezičnega slovensko-italijanskega poslovanja upravnih organov v Italiji ter z usklajevanjem in normiranjem s tem povezane terminologije. Poleg drugih terminoloških pripomočkov je urad sklenil oblikovati še priročnik, ki bi na kratko povzel rabo temeljnih sestavin jezikovnega izražanja in jih opremil s praktičnimi primeri iz lokalne rabe.
Kako je nastal?
Priročnik je knjižica v pdf-obliki, v kateri so zbrani osnovni napotki za vse ravni jezikovnega izražanja za namene pisanja v javni upravi ter uporabe jezika v širši javnosti. Nastal je na podlagi nekaterih že uveljavljenih slogovnih priročnikov za pisanje in prevajanje v slovenskem jeziku, elektronskih virov ter slovničnih priročnikov, ki so navedeni v virih in literaturi; praktični zgledi in predloge pa so črpani iz besedil, ki nastajajo v referenčnem okolju dežele Furlanije - Julijske krajine. Izbira in preučevanje specifične terminologije je delo, ki ga Centralni urad za slovenski jezik opravlja v sodelovanju s strokovnjaki posameznih področij v sklopu strokovnih svetovanj in terminološke komisije.
Komu je namenjen?
Priročnik je namenjen zlasti prevajalcem, referentom jezikovnih okenc in zaposlenim v javni upravi v Italiji, drugim prevajalcem in tolmačem v Italiji in Sloveniji, predstavnikom javnih institucij, zavodov in ustanov na dvojezičnem meddržavnem in širšem mednarodnem območju, članom organizacij, ustanov in društev slovenske in italijanske narodne skupnosti, šolskim ustanovam, predstavnikom medijev in vsem posameznikom, ki uporabljajo slovenščino v uradnem govornem položaju.
Čemu služi?
Slogovni priročnik je kratek pregled najpomembnejših sestavin jezikovnega pisnega izražanja v uradnih položajih, kjer je treba upoštevati besedišče, slog in skladnjo. Priročnik se ukvarja s pogostimi elementi italijansko-slovenskega stikanja in zagatami, povezanimi z različno organizacijo uprave ter drugimi dejavniki, ki so značilni za večkulturna območja.
+
-
NAPOTKI ZA RAZUMLJIVEJŠI JEZIK IN BOLJŠI SLOG
Pisci besedil in prevajalci se vsakodnevno ukvarjajo s številnimi raznolikimi besedili: raznimi zakoni, odločbami, odloki, tehničnimi poročili, zapisniki, računovodskimi izkazi, dnevnim redom dogodkov, vabili, tiskovnimi sporočili in z njihovimi prevodi. Če želimo, da besedilo hitro in učinkovito doseže bralca, mora biti jasno, dosledno in natančno napisano ali prevedeno. Sledijo nasveti za razumljivejši jezik in boljši slog, ki bodo uporabnikom v pomoč pri razreševanju najpogostejših jezikovnih dvomov in odpravi pogostih napak.
Nekaj preprostih vodil:
- 1.
Najprej preučimo in preverimo terminologijo
Zelo pomembno je, da pri prevajanju zapolnimo morebitne vrzeli v svojem znanju (na primer, kadar prevajamo besedila s področja zakonodaje). Pravni redi držav se namreč lahko med seboj precej razlikujejo, zato je treba poiskati ustrezno rešitev in termin, ki je čim skladnejši z referenčnim prostorom, ter se posvetovati s strokovnjaki.
- 2.
Smiselno povežimo dele, pazimo na slovnično pravilnost in slogovno uredimo besedilo
Slabo izraženo sporočilo |
|
Bolj zgoščena rešitev |
|
Najbolj ekonomična rešitev |
Časovni rok, ki ga je treba upoštevati pri oddaji vlog za prispevke, je najpozneje 16. septembra 2019. |
|
Rok za oddajo vlog za prispevke je najpozneje 16. septembra 2019. |
|
Rok za oddajo vlog za prispevke je 16. septembra 2019. |
Pazimo na besedilno koherentnost (smiselne pomensko-skladenjske povezave), ki naslovnikom pomagajo slediti sporočilu besedila, vendar poskusimo opustiti vse odvečne besede. Za vsak del ali besedo se torej vprašajmo, ali sta res potrebna. Ne pozabimo na slovnično pravilnost (preverimo pravila in odpravimo jezikovne pomanjkljivosti).
- 3.
Besedilo naj bo kratko in jedrnato: poskusimo se izogniti slogovno nerodnemu podvajanju in pomensko nebistvenim delom v skladu z napotilom ekonomičnosti izraza
Izpustimo mašila in ne ponavljajmo, če to ni nujno potrebno. Uporabimo samo eno različico, včasih pa lahko nekatere sestavine celo izpustimo, če ne vplivajo na pomen sporočila. Te nerodnosti namreč pogosto izvirajo iz dobesednega prevajanja. Vendar pazimo, če so določene sestavine nujne za razumevanje in natančnost prevoda, in takrat zapišimo vse dele. Če na primer navajamo ime zakona, ki se v besedilu večkrat ponavlja, ga v celoti izpišimo samo enkrat, nato pa uporabljajmo krajšo obliko:
Ob upoštevanju Zakonske uredbe št. 267 z dne 18. 8. 2000 »Enotno besedilo zakonov o ureditvi lokalnih uprav« je občinski odbor sprejel sklep, ki se začne izvajati takoj. Omenjena zakonska uredba določa, da . . . |
Če je mogoče, izpuščajmo za slovensko stavo odvečne svojilne in kazalne zaimke.
Kulturno društvo je oddalo vlogo za pridobitev finančnih sredstev, vendar na to/svojo vlogo ni prejelo odgovora. |
|
Kulturno društvo je oddalo vlogo za pridobitev finančnih sredstev, vendar nanjo ni prejelo odgovora. |
V nadaljevanju je navedenih nekaj rešitev za jedrnatost, ki bodo v pomoč tudi za prepoznavanje drugih primerov:
|
|
glede na dejstvo/glede na to, da |
ker/ob upoštevanju |
kljub temu, da |
čeprav |
kot na primer |
kot/na primer |
pod pogojem, da |
če |
področje rabe/izvajanja (zakona) |
raba/izvajanje (zakona) |
potem/nato sledi (nato sledi razprava) |
slediti (sledi razprava) |
prav tako tudi |
tudi/prav tako |
pretekle izkušnje |
izkušnje |
proces odraščanja |
odraščanje |
s pomočjo obrazca, vprašalnika, … |
z obrazcem, z vprašalnikom, … |
saj namreč |
saj/namreč |
v primeru, da |
če |
v primerih, ko |
kadar |
večje/manjše število |
več/manj |
z namenom |
za |
za namen(e) |
v/za |
naveden/določen v (npr. členu) |
iz (npr. člena) |
v primeru |
pri/ob |
v zvezi z/s |
o/za/pri |
Skladno z načelom ekonomičnosti in zgoščenosti sloga se izogibajmo mašilom, ki nimajo nikoli prav plemenite funkcije oziroma so dobro pragmatično sredstvo pri govornem sporazumevanju. Nekatere sestavine (besede, besedne zveze, veznike) lahko v prevodu ali zapisu izpustimo, če ne vplivajo na sporočilo. Na tak način je besedilo lažje berljivo, razumevanje pa olajšano:
na področju rabe slovenščine mora Urad storiti še marsikaj |
|
glede rabe slovenščine mora Urad storiti še marsikaj |
v obdobju zakonskega roka |
|
v zakonskem roku |
v roku 30 (trideset) dni |
|
v 30 (tridesetih) dneh |
v času trajanja projekta |
|
med projektom |
do določene mere |
|
nekoliko |
v sodni praksi se v večji meri uveljavlja |
|
v sodni praksi se bolj uveljavlja |
nastaja vse večje število predpisov |
|
več predpisov |
Direktor se je skupaj s svojimi sodelavci udeležil seje občnega zbora. |
|
Direktor se je s sodelavci udeležil seje občnega zbora. |
(odgovoriti) v pisni ali ustni obliki |
|
(odgovoriti) pisno ali ustno |
- 4.
Izberimo slovenski izraz, če to ne vpliva na pomen in ustreznost prevoda. Vendar pazimo, kadar tujka služi pomenskemu razlikovanju, če je stilsko zaznamovana ali pa se uporablja v določenih kontekstih (v gledališču, v glasbi, na področju financ, kemije itd.). V nadaljevanju so navedeni zanimivi primeri in predlagane rešitve:
aktivno aktivno sodelovati pri projektu |
|
dejavno dejavno sodelovati pri projektu |
aktivnost |
|
dejavnost, delovanje |
angažirati Urad želi preučiti možnost, da bi za ocenjevanje projektov angažiral zunanje strokovnjake. |
|
pritegniti, zaposliti, zavzeti se Urad želi preučiti možnost, da bi k ocenjevanju projektov pritegnil zunanje strokovnjake. POMNI: izraz angažirati uporabljamo na umetniškem področju, in sicer v pomenu zaposliti umetnika |
ažurirati Sistem se ažurira mesečno. |
|
posodobiti Sistem se posodablja mesečno. |
bilateralni |
|
dvostranski |
ekspert |
|
strokovnjak POMNI: izraz izvedenec je že precej zastarel v pomenu strokovnjak, vedno bolj se pojavlja samo v smislu sodni izvedenec. |
formulirati |
|
opredeliti, oblikovati |
garancija |
|
jamstvo |
interesirati se za, biti zainteresiran Urad je zainteresiran za spodbujanje rabe slovenščine v javni upravi. |
|
zavzemati se za Urad se zavzema za spodbujanje rabe slovenščine v javni upravi. |
kompleksen |
|
zapleten, sestavljen |
kontekst V tem kontekstu se dialog med Uradom in subjekti v mreži dopolnjuje. |
|
v tem smislu, v zvezi s tem V tem smislu/v zvezi s tem se dialog med Uradom in subjekti v mreži dopolnjuje. |
monitoring POZOR: izraz monitoring je v rabi ustaljen termin, ki zagotavlja učinkovito strokovno sporočanje ter je vključen tudi v študijske programe in strokovno literaturo. Monitoring zajema pomen tako spremljanje kot nadzorovanje, zato zamenjava s slovenskim izrazom spremljanje v strokovnem okolju ni sprejemljiva, ker neustrezno označuje vsebino pojma. |
|
spremljanje monitoring |
multilateralni |
|
večstranski, mnogostranski |
nivo |
|
raven |
nahajati se Rezervat se nahaja v manjši obalni občini. Povezava se nahaja na dnu spletne strani. Veliko revnih se nahaja v neprimernih stanovanjih. Projekt se točkuje glede na število občin, ki se nahajajo na poselitvenem območju slovenske jezikovne manjšine. |
|
biti Rezervat je v manjši obalni občini. Povezava je na dnu spletne strani. Veliko revnih je/stanuje v neprimernih stanovanjih. Projekt se točkuje glede na število občin, ki so na poselitvenem območju slovenske jezikovne manjšine. POMNI: raba glagola nahajati se v smislu biti nekje je publicistična, manj zaželena v zbornem knjižnem jeziku. Priporoča se raba glagola biti in drugih ustreznic glede na sobesedilo. |
plan |
|
načrt |
planiranje |
|
načrtovanje |
potencialen |
|
možen |
princip obdavčitev po principu normiranih odhodkov zagotovili princip transparentnosti javne uprave |
|
načelo obdavčitev po načelu normiranih odhodkov zagotovili načelo transparentnosti javne uprave |
prioriteta |
|
prednostna naloga |
privaten javni in privatni subjekti |
|
zaseben javni in zasebni subjekti |
produkt POZOR: na ekonomskem področju se izraz produkt uporablja za ustvarjeno vrednost v določenem obdobju. Ravno tako je v biologiji in kemiji produkt uveljavljen termin, saj označuje, kar nastane zlasti pri kakem kemičnem procesu. |
|
proizvod, izdelek produkt |
realizirati |
|
uresničiti, izvesti |
server |
|
strežnik |
smatrati (se) Na podlagi občinskega statuta se smatra kot pravilni postopek tisti, pri katerem je izdaja sklepa skladna z zakonom. |
|
veljati, šteti se Na podlagi občinskega statuta velja/se šteje, da je pravilni postopek tisti, pri katerem je izdaja sklepa skladna z zakonom. |
specifičen POZOR: izraz specifičen se ponekod terminologizira: npr. specifična raba (ni nujno značilna ali posebna). Ravno tako je to termin s področja fizike: specifični upor. |
|
poseben, značilen specifični upor, specifična masa |
- 5.
Napačne, odsvetovane ali slabe izbire glede na knjižni kod oziroma standardni jezik in predlagane rešitve:
akter Znani so vsi akterji openske pustne povorke. |
|
udeleženec Znani so vsi udeleženci openske pustne povorke. |
beležiti (zabeležiti) V zadnjem četrtletju je banka zabeležila porast slabih terjatev. |
|
zapisovati, opažati, dosegati, zaznati V zadnjem četrtletju je banka opazila porast slabih terjatev. |
biti mnenja (glagolski kalk iz ital. essere dell'opinione) |
|
meniti mnenje nekoga je: moje mnenje je po mojem + samostalnik (po mojem mnenju) POMNI: V neformalnem okolju se pojavljata tudi obliki po mojem (brez samostalnika) in po moje, ki pa nista primerni za knjižno rabo. Ob tem opozarjamo, da je raba oblike po mojem ustreznejša in bolj pogosta praktičnosporazumevalna oblika, po moje pa razumemo kot prislovno zvezo (delati po moje = na moj način). |
bodoč Uredba je najpogostejši splošni in primarni akt vlade, ki določa bodoče načine izvrševanja pravic in obveznosti in zadeva nedoločeno število subjektov. |
|
prihodnji Uredba je najpogostejši splošni in primarni akt vlade, ki določa prihodnje načine izvrševanja pravic in obveznosti in zadeva nedoločeno število subjektov. |
brez da bi Gre za prenos obveznosti, brez da bi imele te pravne posledice. |
|
ne da bi Gre za prenos obveznosti, ne da bi imele te pravne posledice. |
čimbolj, čimprej |
|
čim bolj, čim prej |
dati poudarek (glagolski kalk iz ital. dare rilievo) |
|
poudariti |
delati na delati na tem, delati na predstavitvi … |
|
delati delati za to, ukvarjati se s predstavitvijo, pripravljati predstavitev … |
dobrostoječ Sodelavec prihaja iz dobrostoječe družine. (pazite pri prevajanju ital. benestante) |
|
bogat, premožen, uspešen Sodelavec prihaja iz premožne družine. |
enoglasno Člani upravnega odbora so enoglasno sprejeli sklep. |
|
soglasno Člani upravnega odbora so soglasno sprejeli sklep. |
eventuelen |
|
eventualen, morebiten |
funkcija biti na funkciji |
|
imeti funkcijo, opravljati funkcijo, biti na položaju POMNI: funkcija v slovenščini v tem smislu pomeni politični mandat, biti izvoljen za opravljanje funkcije (npr. ministri in državni sekretarji, sodniki, predsednik republike, vsi poslanci); opravljati funkcijo notranjega ministra. Funkcija je seveda lahko tudi naloga, vloga, delovanje, a pri tem je nujno treba upoštevati in razumeti pomen besede funkcija v obravnavanem kontekstu. VENDAR: biti na položaju > uradnik na položaju (npr. predstojnik urada) PAZI: funkcionar ≠ uradnik |
gre se za gre se za načelno vprašanje |
|
gre za gre za načelno vprašanje |
imeti za posledico Vojne razmere bodo imele za posledico zvišanje cen goriva. |
|
povzročiti Vojne razmere bodo povzročile zvišanje cen goriva. |
informirano soglasje |
|
soglasje na podlagi informacij |
inštitucija |
|
institucija |
izmed Izvoliti predsednika izmed članov društva. |
|
med Izvoliti predsednika med člani društva. |
izvršiti/izvrševati Direktor izvršuje svoje pooblastilo. izvršujemo proračun |
|
izvajati Direktor izvaja svoje pooblastilo. izvajamo pooblastila/zakone/sklepe |
končati s čim končati s projektom |
|
končati + KAJ končati projekt |
koristiti (kaj) koristiti javna prevozna sredstva |
|
biti, dobiti, prejemati, uporabljati uporabljati javna prevozna sredstva |
le-ta |
|
ta (razen če bi raba navadnega zaimka lahko povzročila dvoumnost), slednji |
med leti 2019–2020 |
|
med letoma 2019–2020 ali v letih 2019–2020 |
nadaljevati s čim nadaljevati s prevodom Občina namerava nadaljevati s postopkom gradnje infrastrukture za razvoj proizvodnje in turizma v Ribiškem naselju. |
|
nadaljevati + KAJ nadaljevati prevod Občina namerava nadaljevati postopek gradnje infrastrukture za razvoj proizvodnje in turizma v Ribiškem naselju. |
nadaljni |
|
nadaljnji |
nanašati se Sporazum se nanaša na subjekte v mreži. |
|
veljati za Sporazum velja za subjekte v mreži. |
napram |
|
do |
nehati s čim |
|
nehati + KAJ |
območje/področje območje (1): ozemlje z določenimi značilnostmi (v geografskem smislu); prostor, v katerem ima kaj svojo moč, vpliv
področje: celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost |
|
Območje zgornjega Posočja je pred leti prizadela huda naravna nesreča.
|
obrazložiti Občinam se obrazloži možnost dolgoročnega načrtovanja. |
|
razložiti, pojasniti, utemeljiti Občinam se pojasni/razloži možnost dolgoročnega načrtovanja. |
obrniti e-mail (iz ital. pog. girare ali inoltrare la mail) |
|
posredovati e-pošto, preposlati e-pošto |
odgovarjajoč |
|
ustrezen, primeren |
odražati Te izjave odražajo čutenja naših ljudi. |
|
kazati, izražati Te izjave izražajo čutenja naših ljudi. |
odvijati se Malo pred 16. uro se je v Trstu odvijala reševalna akcija. |
|
potekati Malo pred 16. uro je v Trstu potekala reševalna akcija. |
okvir finančna pomoč v okviru sporazuma
po SSKJ: le v pomenu »priprave iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete«, je v rodilniku mogoče uporabiti tudi obliko okvirja. V vseh drugih pomenih je edina možna rodilniška oblika okvira. |
|
okvir (-a) finančna pomoč po sporazumu/na podlagi sporazuma/glede na sporazum delovati po zakonu |
osveščen, osveščenost |
|
ozaveščen, ozaveščenost |
po zaslugi Dejavnost imela pozitivne učinke za cel prostor po zaslugi visokokakovostne storitve. |
|
zaradi Dejavnost imela pozitivne učinke za cel prostor po zaradi visokokakovostne storitve. |
podvržen podvržen (plačilu DDV-ja) To okence označite, če je jamstvo podvrženo plačilu davka na dodano vrednost. (Primerjajmo: La zona è soggetta a particolare sorveglianza doganaleObmočje je podvrženo posebnemu carinskemu nadzoru.) |
|
zavezan zavezan (plačilu DDV-ja) To okence označite, če je jamstvo zavezano plačilu davka na dodano vrednost. Na območju se izvaja poseben carinski nadzor. |
pooblaščen s strani Prevajalka je pooblaščena s strani Centralnega urada. |
|
pooblasti ga/jo + KDO/KAJ Prevajalko je pooblastil Centralni urad. |
poslužiti se Le omejeno število potnikov se poslužuje omenjene oblike prevoza. |
|
uporabiti Le omejeno število potnikov uporablja omenjene oblike prevoza. |
predati predati prijavno dokumentacijo na vložišče |
|
predložiti predložiti prijavno dokumentacijo na vložišče |
preko poslati vabilo preko e-pošte |
|
po, prek poslati vabilo po e-pošti/prek e-pošte |
preskusiti |
|
preizkusiti |
priti do Na seji so prišli do zaključka … (primerjaj ital. giungere a una conclusione) |
|
skleniti, ugotoviti, zaključiti Na seji so sklenili/ugotovili/zaključili … |
pritožba na |
|
pritožba zaradi, zoper, nad |
proti plačilu |
|
za plačilo |
s pomočjo Podatki so prikazani s pomočjo preglednice. Kadar pa gre za osebo, ki nam pri nečem pomaga ali svetuje, je raba ustrezna: s pomočjo odvetnika, s pomočjo tolmača … |
|
z uporabo, na podlagi Podatki so prikazani z uporabo preglednice. |
sedaj |
|
zdaj |
skušati Glede na to, da okužbe z virusom gripe najbolj prizadenejo to starostno skupino, skušamo doseči vsaj 75 % delež cepljenih oseb. |
|
poskušati Glede na to, da okužbe z virusom gripe najbolj prizadenejo to starostno skupino, poskušamo doseči vsaj 75 % delež cepljenih oseb. |
sledeč Upoštevati je treba sledeča navodila. |
|
naslednji, ki sledi Upoštevati je treba naslednja navodila. |
smatrati Na podlagi tega statuta se smatra kot pravilni postopek tisti, pri katerem je izdaja sklepa podrejena predhodnemu preverjanju, ki zajema mnenje o strokovno-tehnični ustreznosti in proračunsko-računovodski skladnosti. |
|
imeti za, šteti za, misliti, meniti, biti Na podlagi tega statuta je/se šteje kot pravilni postopek tisti, pri katerem je izdaja sklepa podrejena predhodnemu preverjanju, ki zajema mnenje o strokovno-tehnični ustreznosti in proračunsko-računovodski skladnosti. |
soočati se (= biti z nekom iz oči v oči) Deželni odbor se sooča z najrazličnejšimi problematikami. |
|
srečevati, spoznavati, odkrivati, naleteti na Deželni odbor odkriva / se srečuje / se spoznava / naleti na najrazličnejše problematike. |
spodaj navedeni spodaj podpisani |
|
v nadaljevanju navedeni, navedeni podpisani |
sprejem V devetdesetih dneh po sprejemu zakona … (AMPAK: sprejem pri konzulu) |
|
sprejetje V devetdesetih dneh po sprejetju zakona … |
tekom, v teku Tekom dneva je stanovalcem zagotovljena zadostna količina pijač (vode, čaja, svežega soka itd.) za preprečitev dehidracije. |
|
med (sejo), čez (dan), skozi (leta) Čez dan je stanovalcem zagotovljena zadostna količina pijač (vode, čaja, svežega soka itd.) za preprečitev dehidracije. |
trenutno |
|
zdaj |
ugovor na |
|
ugovor zoper |
uresničevati Najemnik uresničuje svojo predkupno pravico. |
|
uveljavljati Najemnik uveljavlja svojo predkupno pravico. |
usluga Zakon nalaga patronatom, da brezplačno ščitijo delavce in jim pomagajo, da pridobijo socialno zavarovanje in usluge s strani ustanov izplačevalk. po SSKJ: kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti |
|
storitev Zakon nalaga patronatom, da brezplačno ščitijo delavce in jim pomagajo, da pridobijo socialno zavarovanje in storitve ustanov izplačevalk. |
utegniti Po končanem prvenstvu A-lige so odbojkarice sporočile, da ne utegnejo več nastopati v tako zahtevnem prvenstvu. po SSKJ samo: imeti možnost narediti kaj glede na razpoložljivi čas |
|
uspeti, lahko, moči Po končanem prvenstvu A-lige so odbojkarice sporočile, da ne morejo več nastopati v tako zahtevnem prvenstvu. |
v bodoče Priporoča, naj se v bodoče v dogodke vključi več slovenskih društev. |
|
v prihodnje Priporoča, naj se v prihodnje v dogodke vključi več slovenskih društev. |
v kolikor |
|
če |
v naprej |
|
vnaprej |
v poteku v poteku seje |
|
med med sejo |
v prid koga/česa v prid manjšine |
|
v prid + dajalnik (komu/čemu) v prid manjšini |
v primeru v primeru pritožbe v primeru ko, da V primeru prenehanja delovanja športnega društva se premoženje prenese na drugo sorodno društvo. |
|
če če bo vložena pritožba kadar, če, ko Če športno društvo preneha delovati, se premoženje prenese na drugo sorodno društvo. |
v roku šestdesetih dni |
|
v šestdesetih dneh |
voliti za koga |
|
voliti koga |
vztrajati na trditvi |
|
vztrajati pri trditvi |
z izjemo |
|
razen |
za časa za časa njegovega mandata |
|
v času, med med njegovim mandatom |
zadolžen za kaj, zadolžiti Vodja zadolži zaposlene ...
|
|
biti odgovoren, pooblastiti Vodja pooblasti zaposlene/naroči zaposlenim … POMNI: oseba je odgovorna ali pooblaščena, organ pa je pristojen |
zahvaljujoč Zahvaljujoč se spremembi deželne zakonodaje smo lahko izvedli razpis. |
|
zaradi Zaradi spremembe deželne zakonodaje smo lahko izvedli razpis. |
zgoraj navedeni, zgoraj omenjeni |
|
navedeni, (prej/že) omenjeni |
zopet (časovno zaznamovano) |
|
spet, ponovno, znova |
+
-
Prevajanje naslovov aktov
Pri prevajanju imen zakonov in drugih aktov se prevedejo vse sestavine, ki so navedene v izvirniku, in sicer po naslednjem vrstnem redu:
- vrsta akta, lahko tudi skrajšano (npr. Zakonska uredba oz. ZU, Deželni zakon oz. DZ);
Legge 38/2001 |
|
Zakon 38/2001 |
Legge n. 38/2001 |
|
Zakon 38/2001 |
Legge n. 38 del 2001 |
|
Zakon št. 38 iz leta 2001 |
L. 38/2001 |
|
Z 38/2001 |
L.R. 26/2007 |
|
DZ 26/2007 |
Legge regionale 16 novembre 2007, n. 26 |
|
Deželni zakon št. 26 z dne 16. 11. 2007 |
- številka akta, ki je navedena v izvirniku s številko (npr. 38, 267 itd.);
- datum, ki je naveden v izvirniku ob upoštevanju navodil slovenskega pravopisa, pred datum dodamo besedno zvezo »z dne« (npr. ZU št. 267 z dne 18. 8. 2008). Mesece pišemo s številko brez ničle pri enomestnem številu oziroma pri navajanju evropske zakonodaje z besedo v rodilniku, saj upoštevamo pravila zapisa evropske zakonodaje (npr. Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018);
- pri daljših naslovih zakonov včasih težko razberemo, kje se naslov zakona začne in kje se konča. Takrat ga lahko zapišemo med dvojnimi srednjimi narekovaji (» . . . «), značilnimi za slovensko rabo (npr. »Zaščitni zakon..«).
POMNI!
Pri navajanju krajše oblike predpisov zapisujemo okrajšano ime akta, njegovo številko in letnico (ZU 38/2001); okrajšavo »št.« dodamo, kadar je ime zapisano v celoti (Zakon št. 38 z dne 23. 2. 2001) oziroma kadar ne uporabimo poševnice (Zakon št. 38 iz leta 2001).
+
-
Spremembe zakonskih aktov
Upravne in pravne akte je včasih treba posodobiti, spremeniti ali potrditi. Pri tem uporabljamo uveljavljeno strokovno izrazje, ki ga lahko izluščimo iz spodnjih primerov.
Il decreto-legge 30 aprile 2019, n. 34, convertito in legge mediante legge di conversione 28 giugno 2019, n. 58 |
|
Uredba z zakonsko močjo št. 34 z dne 30. 4. 2019, potrjena z Zakonom o potrditvi uredbe št. 58 z dne 28. 6. 2019 |
l’art. 3, comma 56 della legge n. 244 del 24/12/2007 (Finanziaria 2008), così come modificato dall’art. 46, comma secondo, del decreto legge 112/2008 e s.m.i. |
|
šestinpetdeseti odstavek 3. člena Zakona št. 244 z dne 24. 12. 2007 (Finančni zakon 2008), kot je bil spremenjen z drugim odstavkom 46. člena Uredbe z zakonsko močjo 112/2008 z n. s. d. |
ai sensi dell'art. 1 comma 19 della L.R. 21/2003 e successive modifiche ed integrazioni |
|
v skladu z devetnajstim odstavkom |
+
-
Stalne besedne zveze
Za italijanske upravne in pravne akte je značilna raba stalnih besednih zvez, ki so nosilke pravnih pomenov. Zaznamuje jih stalnost, predvidljivost in ponavljanje. V preglednici so zbrani priporočeni izrazi za slovenske inačice besedil, razvrščeni po pomenskih sklopih.
ai sensi e per gli effetti |
|
- v skladu s (z) |
in attuazione di |
|
- v skladu s (z) |
per effetto di/per gli effetti di |
|
- v skladu s (z) |
ex art. |
|
iz člena |
di cui all'art. |
|
na podlagi člena |
per le finalità di cui all'art. |
|
- za namene, ki jih določa |
come modificato da |
|
kot je bil spremenjen s/z |
convertito in legge |
|
potrjen z zakonom |
convertito in legge con modificazioni (dalla legge) |
|
potrjen in spremenjen (z zakonom) |
è modificata come segue |
|
se spremeni, kot sledi |
e successive modifiche e integrazioni |
|
z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami |
si converte con la legge |
|
se potrdi z zakonom |
accertato che |
|
- glede na + samostalnik |
considerato |
|
- ob upoštevanju + samostalnik |
dato atto che |
|
ker + glagol |
preso atto che |
|
ker + glagol |
richiamato |
|
- ob upoštevanju + samostalnik |
rilevato |
|
- ob upoštevanju + samostalnik |
ritenuto |
|
- ob upoštevanju + samostalnik |
visto |
|
- ob upoštevanju + samostalnik |
adottare |
|
sprejeti (npr. odločitev) |
approvare |
|
- sprejeti (če akt potrdi organ, ki je akt pripravil) |
sentito il parere di |
|
ob upoštevanju mnenja (npr. tajnika občine) |
dopo l'entrata in vigore |
|
- po začetku veljavnosti |
emanare |
|
- (organ) izda (akt, uredbo, odločbo …) |
promulgare |
|
razglasiti zakon (samo predsednik republike) |
concedere |
|
odobriti (npr. finančno podporo) |
delibera di determinare |
|
sklene, da |
conservato agli atti |
|
se hrani v spisih (če gre za dokumente v okviru postopka, npr. sodnega, upravnega) se hrani v dokumentaciji/v dokumentih zadeve (če gre za dokumente npr. družbe, ki se jih še kdaj pogleda, npr. zapisnik seje) * Če se zadeva še obravnava, je še v postopku, je spis še živ, drugače pa se arhivira. Z drugimi besedami: če govorimo o spisu (agli atti), pomeni, da je zadeva še v obravnavi pri uradni osebi, ko pa je zadeva rešena, se shrani v arhiv. |
depositato agli atti |
|
vloženo v spisih/v dokumentaciji |
(delibera) immediatamente eseguibile |
|
(sklep) se začne izvajati takoj |
interpretazione consolidata |
|
ustaljena razlaga |
Con XY voti favorevoli su XY presenti Con XY voti astenuti su XY presenti Con XY voti contrari su XY presenti |
|
S/z XY glasovi za od XY oddanih glasov S/z XY vzdržanimi od XY oddanih glasov S/z XY glasovi proti od XY oddanih glasov |
votazione espressa all’unanimità per alzata di mano |
|
- soglasno glasovanje z dvigom rok |
resistere in giudizio avverso il ricorso |
|
nastopiti v postopku in odgovarjati na tožbo |
Predloge – praktični primeri
+
-
Primer uradne vloge
COMUNE DI ___ UFFICIO TRIBUTI MODULO RICHIESTA INVIO AVVISI DI PAGAMENTO TRIBUTI COMUNALI VIA E-MAIL |
OBČINA ___ DAVČNI URAD VLOGA ZA ELEKTRONSKO PREJEMANJE PLAČILNIH NALOGOV ZA OBČINSKE DAJATVE |
Il/La sottoscritto/a _____residente in _____ |
Podpisani/-a _____stalno prebivališče _____naslov _____ št. ___ |
CHIEDE |
PROSIM |
al Comune di _____ di voler recapitare gli avvisi di pagamento relativi ai tributi comunali al seguente indirizzo e-mail: _____@ _____ |
Občino _____, da mi obvestila o plačilu občinskih dajatev pošilja na naslov elektronske pošte: _____@ _____ |
Tale indirizzo potrà essere utilizzato per le finalità indicate, salvo successiva revoca scritta, presentata ai sensi di legge. Sarà cura dell’interessato di comunicare eventuali variazioni/modifiche del medesimo. |
Naslov se lahko uporablja za zgoraj omenjene namene do pisnega preklica, ki ga je treba predložiti v skladu z zakonom. Podpisani davkoplačevalec bo pristojnemu uradu sporočil spremembo naslova e-pošte. |
Cordiali saluti Data _____ Firma _____ |
S spoštovanjem Datum _____ Podpis _____ |
INFORMATIVA SULLA TUTELA DELLA PRIVACY – D.Lgs. 196/03 La informiamo che i dati da Lei indicati saranno raccolti e trattati dal Comune di _____ nel pieno rispetto delle disposizioni di Legge in materia di tutela della privacy. |
OBVESTILO O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV – ZU 196/03 Obveščamo vas, da bo Občina _____ navedene podatke zbrala in obdelala v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov. |
+
-
Primer predloga sklepa
OGGETTO: Approvazione tariffe per l’anno _ |
Zadeva: Potrditev pristojbin za leto _ |
PROPOSTA DI DELIBERA DI |
PREDLOG SKLEPA |
Premesso che con l'art. 1, comma 639, della Legge n. 147 del 27 dicembre 2013, è stata istituita …; |
Ker je 639. odstavek 1. člena Zakona št. 147 z dne 27. 12. 2013 uvedel …; |
Dato atto che il tributo deve coprire …; |
ker mora dajatev kriti …; |
IL COSIGLIO COMUNALE |
OBČINSKI SVET |
Vista la relazione che precede; Visto l'art. 1, commi 639 e successivi, della Legge n. 147 del 27 dicembre 2013 e successive modificazioni e integrazioni; |
ob upoštevanju uvodnih pojasnil; ob upoštevanju 639. odstavka in naslednjih odstavkov Zakona št. 147 z dne 27. 12. 2013 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami; |
PRESO ATTO del parere favorevole di regolarità contabile espresso dal Responsabile del Settore Finanziario …; SENTITO il segretario comunale in ordine alle sue competenze ex art. 97 D.Lgs 267/2000; |
glede na pozitivno mnenje o proračunsko-računovodski skladnosti, ki ga je podala odgovorna oseba finančnega oddelka … ; ob upoštevanju mnenja tajnika občine, podanega v okviru njegovih pristojnosti v skladu z 97. členom ZU 267/2000; |
DELIBERA |
SKLENE, |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
+
-
Primer odredbe
SERVIZIO POLIZIA LOCALE Responsabile di P.O.: |
SLUŽBA ZA LOKALNO POLICIJO Nosilec organizacijskega položaja: |
ORDINANZA n. |
ODREDBA št. |
IL RESPONSABILE DEL SERVIZIO DI POLIZIA LOCALE |
ODGOVORNA OSEBA SLUŽBE ZA LOKALNO POLICIJO |
visto che si svolgerà la manifestazione. . .; visto il D.P.R.16 dicembre 1992; visto l'art.107 del D.Lgs.267/2000; |
ker bo prireditev potekala . . .; ob upoštevanju UPR z dne 16. 12. 1992; ob upoštevanju 107. člena ZU 267/2000; |
ORDINA |
ODREJA |
CENTRO ABITATO DI _____ |
ZA NASELJE _____ |
In occasione della manifestazione . . . , |
Med prireditvijo . . . , |
|
|
I provvedimenti prevedono la rimozione coatta dei veicoli e addebito delle spese ai trasgressori. |
Navedeni ukrepi zahtevajo prisilno odstranitev vozila na stroške kršilca. |
All’Ufficio Lavori Pubblici del Comune di _____ viene fatto obbligo dell’installazione della segnaletica necessaria relativa agli obblighi, divieti e limitazioni del presente provvedimento. |
Urad za javne investicije Občine _____ je pristojen za postavitev znakov za obveznosti, prepovedi in omejitve, ki jih določa ta odredba. |
A carico dei contravventori saranno applicate le sanzioni previste dall'art. 7 del citato D.lgs. n. 285/1992. |
Kršilci bodo kaznovani v skladu s 7. členom že navedene ZU 285/1992. |
Responsabile del procedimento e dell’istruttoria |
Uradna oseba za vodenje postopka in za ugotovitveni postopek |
Avverso la presente ordinanza chiunque abbia interesse potrà ricorrere, entro 60 giorni dalla pubblicazione, al Tribunale Amministrativo Regionale del Friuli Venezia Giulia in alternativa, potrà esperire ricorso straordinario al Capo dello Stato entro 120 giorni a decorrere dalla predetta data di pubblicazione. |
Zoper to odredbo je mogoča pritožba na Deželno upravno sodišče Furlanije - Julijske krajine v 60 dneh od datuma objave ukrepa oziroma pritožba po izrednem postopku, naslovljena na predsednika republike v 120 dneh od navedenega datuma objave. |
+
-
Primer pooblastila
MODELLO DI DELEGA |
POOBLASTILO |
Il/la sottoscritto/a _____nato/a a _____il _____residente a _____ CAP _____in via _____n. ___ Cod. fiscale _____ |
Podpisani/-a _____ kraj rojstva _____ datum rojstva _____ stalno prebivališče _____ poštna št. _____ulica _____ št. ___ davčna št. _____ |
DELEGA |
POOBLAŠČAM |
Il/la Sig./Sig.ra _____nato/a _____il _____e residente a _____CAP _____in Via _____n. ___, |
gospoda/-o _____kraj rojstva _____ datum rojstva _____ stalno prebivališče _____ poštna št. ___ ulica _____št. ___, |
A effettuare per proprio conto _____ |
da v mojem imenu _____ |
firma del delegante _____ |
podpis pooblastitelja/-ice _____ |
N.B. la persona delegata deve presentare |
OPOMBA: pooblaščena oseba mora predložiti |
|
|
|
|
Ai sensi del D.Lgs 196/2003 e ss. mm. e ii. (Codice sulla privacy), esprimo il mio consenso al trattamento dei dati riportati nella presente dichiarazione con riferimento al procedimento per il quale la dichiarazione è stata rilasciata. |
V skladu z ZU 196/2003 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami (Zakonik o varstvu osebnih podatkov) soglašam z obdelavo podatkov, ki so navedeni v tem obrazcu, za namene postopka, za katerega je bila izjava izdana. |
Data _____ Firma _____ |
Datum _____ Podpis _____ |
SPAZIO RISERVATO ALL' UFFICIO |
IZPOLNI PRISTOJNI URAD |
TIPO _____e n. _____documento del delegante, rilasciato da _____ TIPO _____e n. _____documento del delegato, rilasciato da _____ |
VRSTA _____ in št. _____ dokumenta pooblastitelja/-ice, ki ga je izdal/-a _____ VRSTA _____in št. _____dokumenta pooblaščene osebe, ki ga je izdal/-a _____ |
Data _____l’addetto _____ |
Datum _____uslužbenec/-ka _____ |
+
-
Primer nadomestne dokazilne izjave
DICHIARAZIONE SOSTITUTIVA AI SENSI DEGLI ARTT. 46, 47 E 76 DEL D.P.R. 28 dicembre 2000 n. 445 |
NADOMESTNA IZJAVA V SKLADU S 46., 47. IN 76. ČLENOM UPR ŠT. 445 Z DNE 28. 12. 2000 |
Io sottoscritto/a _____Codice Fiscale_____ |
Podpisani/-a _____davčna številka _____ |
consapevole che, a mente dell’art. 76 del D.P.R. 445 del 28.12.2000, rilasciare dichiarazioni mendaci, formare atti falsi o farne uso nei casi previsti dal medesimo decreto costituisce condotta punibile ai sensi del codice penale e delle leggi speciali in materia (vedi nota allegata); |
Seznanjen/-a z dejstvom, da se skladno s 76. členom UPR št. 445 z dne 28. 12. 2000 podajanje lažnih izjav, ponarejanje listin ali uporaba ponarejenih listin v primerih, ki jih predvideva omenjena uredba, kaznuje v skladu s kazenskim zakonikom in posebnimi področnimi zakoni (glej priloženo besedilo); |
consapevole della possibilità che siano eseguiti controlli tesi a verificare la veridicità di quanto dichiarato così come previsto dalla normativa vigente (vedi nota allegata); |
seznanjen/-a z možnostjo, da se v skladu z veljavno zakonodajo (glej priloženo besedilo) preveri resničnost podanih izjav; |
DICHIARO |
IZJAVLJAM, |
Di essere nato/a _____ prov. (___ ) il_____ Residente a _____ via _____ cap _____ di Cittadinanza _____ n. tel. _____ cell./mobilna št. _____ |
da sem rojen/-a v_____ pokr. (__ ) dne _____stalno prebivališče____ ulica____ poštna št. __ državljanstvo_____ tel. št. _____ mobilna št. _____ |
CHIEDO |
PROSIM |
|
|
Nome e cognome_____ nato/a il _____ C.F. _____Residente/i a_____ via_____ cap. ____ |
Ime in priimek _____ datum rojstva ____ davčna št. _____ stalno prebivališče _____ ulica _____ poštna št. _____ |
Dichiaro, inoltre, che il nucleo familiare è composto da: |
Ob tem izjavljam, da sestavljajo družino naslednji družinski člani: |
Nome e cognome_____ nato/a il _____ |
Ime in priimek _____ datum rojstva _____ davčna št. _____ |
Il trattamento dei dati riportati avverrà nel rispetto del D. Lgs. 196/2003 “Codice in materia di protezione dei dati personali” e ss. mm. e ii. |
Obdelava posredovanih podatkov bo potekala v skladu z ZU 196/2003 »Zakonik o varstvu osebnih podatkov« z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami. |
Luogo e firma |
Kraj in podpis |
Il richiedente dovrà allegare:
|
Prosilec/-ka mora priložiti:
|
+
-
Primer opomb na koncu nadomestne dokazilne izjave
Note: D.P.R. 445/2000: “Testo Unico delle disposizioni legislative e regolamentari in materia di documentazione amministrativa” |
Opombe: UPR 445/2000: »Enotno besedilo zakonskih in podzakonskih določb o upravni dokumentaciji« |
Art. 71 comma 1 D.P.R. 445/2000: |
Enainsedemdeseti odstavek 1. člena UPR 445/2000: |
|
|
Art. 76 commi 1, 2 e 3 del D.P.R. 445/2000: |
Prvi, drugi in tretji odstavek 76. člena UPR 445/2000: |
|
|
|
|
|
|
+
-
Primer seznama dodatnih informacij na koncu nadomestne dokazilne izjave
ELENCO DEGLI STATI, QUALITÀ PERSONALI E FATTI CHE RIENTRANO NELLE DICHIARAZIONI SOSTITUTIVE DI CERTIFICAZIONE (Art. 46 del D.P.R. 28 dicembre 2000 n. 445) |
SEZNAM STANJ, OSEBNIH LASTNOSTI IN DEJSTEV, ZA KATERA SE UPORABLJAJO NADOMESTNE IZJAVE POTRDIL (46. člen UPR št. 445 z dne 28. 12. 2000) |
|
|
Per le dichiarazioni che non rientrano tra quelle su elencate è previsto l’utilizzo della dichiarazione sostitutiva di atto di notorietà di cui all’art. 47 DPR 445/2000. |
Za izjave, ki ne spadajo med zgoraj navedene primere, se uporabi nadomestna izjava v skladu s 47. členom UPR 445/2000. |
Non possono invece essere sostituiti da altro documento: |
Ni dovoljeno predložiti nadomestnih izjav namesto: |
certificati medici, sanitari, veterinari, di origine, di conformità CE, di marchi o brevetti salvo diverse disposizioni della normativa di settore (art. 49 del DPR n. 445 del 28.12.2000). |
zdravniških, zdravstvenih in veterinarskih potrdil, potrdil o poreklu, certifikatov o skladnosti (ES), blagovnih znamk ali patentov, razen če področna zakonodaja določa drugače (v skladu z 49. členom UPR št. 445 z dne 28. 12. 2000). |
Le dichiarazioni sostitutive di cui agli artt. 46 e 47 possono essere utilizzate, ai sensi dell’art. 3 DPR 445/2000, da: |
Nadomestne izjave iz 46. in 47. člena lahko predložijo v skladu s 3. členom UPR 445/2000: |
|
|
|
|
|
|
|
|
+
-
Primer nadomestne izjave potrdila
VACCINAZIONE ANTI-COVID 19 PER SOGGETTI ESTREMAMENTE VULNERABILI O DISABILI |
CEPLJENJE PROTI COVIDU-19 ZA IZJEMNO RANLJIVE OSEBE IN INVALIDE |
DICHIARAZIONE SOSTITUTIVA DI CERTIFICAZIONE E DI ATTO NOTORIO |
NADOMESTNA IZJAVA POTRDILA IN NADOMESTNA DOKAZILNA IZJAVA |
Artt. 46 e 47 D.P.R. 28 dicembre 2000, n. 445 |
46. in 47. člen UPR št. 445 z dne 28. 12. 2000 |
All’Azienda sanitaria _____ La/Il sottoscritta/o _____ nata/o il _____ a _____ residente in _____ in _____ n. _____ documento identificativo n. _____ |
Javnemu zdravstvenemu podjetju _____ Podpisani/-a _____ datum rojstva ____ kraj rojstva ____ stalno prebivališče ____ ul. ____ št. __ identifikacijski dokument št. ____ |
consapevole delle responsabilità penali cui va incontro nel caso di dichiarazioni false o mendaci nonché nel caso di falsità in atti o di uso di atti falsi, come previsto dall’art. 76 del D.P.R. 445/2000 e della decadenza dai benefici concessi sulla base di una dichiarazione non veritiera come previsto dall’articolo 75 del D.P.R. 445/2000 |
seznanjen/-a s kazensko odgovornostjo, ki je skladno s 76. členom UPR 445/2000 predvidena v primeru podajanja neresničnih ali lažnih izjav ter ponarejanja listin ali uporabe ponarejenih listin, in z dejstvom, da skladno s 75. členom UPR 445/2000 ugodnosti, pridobljene na podlagi neresnične izjave, prenehajo veljati, |
DICHIARA |
IZJAVLJAM, |
Di essere |
da sem: |
Cognome___ Nome ___ Cod. Fiscale___ |
Priimek ___ Ime ___Davčna številka ___ |
Cognome___ Nome ___ Cod. Fiscale___ |
Priimek ___ Ime ___Davčna številka ___ |
|
Priimek ___ Ime ___Davčna številka ___ |
Ai sensi dell’art. 13 del D.Lgs.n.196 del 30 giugno 2003, si informa che i dati personali contenuti nella presente dichiarazione saranno trattati, anche con strumenti informatici, esclusivamente nell’ambito del procedimento per il quale la presente dichiarazione viene resa. |
V skladu s 13. členom ZU št. 169 z dne 30. 6. 2003 vas obveščamo, da bodo osebni podatki, zbrani s to izjavo, obdelani tudi računalniško, a izključno za namene postopka, za katerega se ta izjava podaja. |
Luogo e data _____ Firma _____ |
Kraj in datum_____ Podpis_____ |
+
-
Primer samoizjave
AUTODICHIARAZIONE AI SENSI DEGLI ARTT. 46 E 47 D.P.R. N. 445/2000 |
SAMOIZJAVA V SKLADU S 46. IN 47. ČLENOM UPR 445/2000 |
Il sottoscritto ____,nato il _____ a _____(___), residente in _____ (___), |
Podpisani/-a _____, datum rojstva _____kraj rojstva ____ (___), stalno prebivališče ___ (___), ulica _____,začasno prebivališče _____ (__), ulica _____, osebni dokument _____ |
consapevole delle conseguenze penali previste in caso di dichiarazioni mendaci a pubblico ufficiale (art. 495 c.p.), |
seznanjen/-a s kazenskimi sankcijami v primeru lažnega navajanja podatkov uradni osebi (495. člen Kazenskega zakonika), |
DICHIARA SOTTO LA PROPRIA RESPONSABILITÀ |
IZJAVLJAM NA LASTNO |
➢ di essere a conoscenza delle misure normative di contenimento del contagio da COVID-19 vigenti alla data odierna, concernenti le limitazioni alla possibilità di spostamento delle persone fisiche all’interno del territorio nazionale; |
➢ da sem seznanjen/-a z veljavnimi ukrepi za zajezitev okužbe s covidom-19, ki omejujejo gibanje fizičnih oseb na celotnem državnem ozemlju; |
➢ di essere a conoscenza delle altre misure e limitazioni previste da ordinanze o altri provvedimenti amministrativi adottati dal Presidente della Regione o dal Sindaco ai sensi delle vigenti normative; |
da sem seznanjen/-a z dodatnimi ukrepi in omejitvami, ki sta jih z odredbami in drugimi upravnimi akti odredila predsednik dežele in župan v skladu z veljavnimi predpisi; |
➢ di essere a conoscenza delle sanzioni previste dall’art. 4 del decreto-legge 25 marzo 2020, n. 19, e dall’art. 2 del decreto-legge 16 maggio 2020, n. 33; |
➢ da sem seznanjen/-a s sankcijami iz 4. člena Uredbe z zakonsko močjo št. 19 z dne 25. 3. 2020 in iz 2. člena Uredbe z zakonsko močjo št. 33 z dne 16. 5. 2020; |
➢ che lo spostamento è determinato da:
|
➢ da pot opravljam zaradi:
|
➢che lo spostamento è iniziato da (indicare l’indirizzo da cui è iniziato) __________________; |
➢ da sem pot začel/-a v (navedite izhodiščni naslov)__________________; |
➢ con destinazione (indicare l’indirizzo di destinazione) __________________; |
➢ da sem namenjen/-a v (navedite ciljni naslov) __________________; |
➢ in merito allo spostamento, dichiara inoltre che: __________________; |
➢ v zvezi s potjo izjavljam, da: __________________; |
Data, ora e luogo del controllo |
Datum, ura in kraj kontrole |
Firma del dichiarante L’Operatore di Polizia |
Podpis izjavitelja Policist |
+
-
Primer izjave o varstvu osebnih podatkov
INFORMATIVA AI SENSI DELL’ARTICOLO 13 DEL D.LGS. 196/2013 E DELL’ARTICOLO 13 DEL REGOLAMENTO (UE) 2016/679 |
IZJAVA O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV PO 13. ČL. ZU 196/2013 IN 13. ČL. UREDBE (EU) 2016/679 |
1. Titolare, Responsabile della protezione dei dati e Responsabile del trattamento Il Titolare del trattamento dei dati personali di cui alla presente Informativa è _____, rappresentata dal _____. _____ è il Responsabile della protezione dei dati (RPD) ai sensi dell’articolo 28 del Regolamento (UE). |
1) Upravljavec/-ka, pooblaščena oseba za varstvo podatkov in obdelovalec/-ka osebnih podatkov Upravljavec/-ka osebnih podatkov iz te izjave je _____, ki jo/ga zastopa _____. _____je bil imenovan/-a za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov po 28. členu Uredbe (EU). |
Titolare: Indirizzo: tel: e-mail: PEC: RPD Indirizzo: tel: e-mail: PEC: |
Upravljavec/-ka: Naslov: tel: e-pošta: Varna e-pošta (PEC): Pooblaščena oseba za varstvo podatkov: Naslov: tel: e-pošta: Varna e-pošta (PEC): |
Società X S.p.A. è il Responsabile del trattamento dei Dati Personali connesso all’erogazione dei servizi oggetto del “Disciplinare per l’affidamento in-house delle attività relative allo sviluppo e gestione del Sistema Informativo Integrato Regionale e delle infrastrutture di telecomunicazione da parte della Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia alla Società X S.p.A.”. |
Družba X S.p.A. je obdelovalec/-ka osebnih podatkov za opravljanje storitev, ki so predmet »Specifikacije za oddajo naročila in-house za dejavnosti, povezane z razvojem in upravljanjem deželnega integriranega informacijskega sistema ter telekomunikacijske infrastrukture s strani Dežele Furlanije - Julijske krajine družbi X S.p.A.« |
2. Finalità del trattamento e natura del conferimento dei dati I dati personali del rappresentante legale delle associazioni o del responsabile del procedimento (nome e cognome, luogo e data di nascita), sono richiesti al fine di identificare il soggetto che firma l’istanza o la dichiarazione. Di tali soggetti è richiesta anche una fotocopia del documento di identità per l’autenticazione della firma. Sono inoltre richiesti recapiti telefonici e indirizzi mail del soggetto che presenta l’istanza/dichiarazione e di eventuale altra persona referente per la pratica al fine di agevolare le comunicazioni, inerenti l’istruttoria o la successiva gestione della pratica, che possono avvenire per le vie brevi. Nel caso di enti privati tali recapiti possono coincidere con quelli personali delle persone fisiche coinvolte. Nel primo caso, e cioè nel caso dei dati personali del rappresentante legale delle associazioni o del responsabile del procedimento, si tratta di dati obbligatori, senza i quali il documento risulterebbe incompleto. Nel secondo caso, e cioè per quanto riguarda i recapiti telefonici e indirizzi mail del soggetto che presenta l’istanza/dichiarazione e di eventuale altra persona referente per la pratica, si tratta di dati facoltativi, in quanto per le comunicazioni potrebbero essere utilizzati i recapiti istituzionali dell’Ente pubblico o dell’associazione. |
2) Namen obdelave podatkov in njihovo pridobivanje Osebni podatki zakonitega zastopnika društva ali uradne osebe za vodenje postopka (ime in priimek, kraj in datum rojstva) se pridobijo z namenom identifikacije osebe, ki podpisuje vlogo ali izjavo. Od teh oseb se zahteva tudi fotokopija osebnega dokumenta za potrjevanje pristnosti podpisa. Poleg tega se zahtevata tudi telefonska številka in naslov e-pošte vlagatelja/izjavitelja oziroma morebitnega drugega referenta za lažjo in neposrednejšo komunikacijo v zvezi z ugotovitvenim postopkom ali z nadaljnjim postopkom. Pri zasebnih ustanovah lahko kontaktni podatki sovpadajo z osebnimi podatki zadevnih fizičnih oseb. Osebni podatki zakonitega zastopnika društev ali uradne osebe za vodenje postopka so obvezni, saj bi bila listina sicer nepopolna. Kontaktni podatki, kot so telefonske številke in naslovi e‑pošte vlagatelja/izjavitelja oziroma morebitnega drugega referenta, so neobvezni, saj se lahko za komuniciranje uporabljajo institucionalni kontaktni podatki javne ustanove ali društva. |
3. Modalità di trattamento dei dati In relazione alla finalità descritta, il trattamento dei dati personali avviene mediante strumenti manuali, informatici e telematici con logiche strettamente correlate alla finalità sopra evidenziata e, comunque, in modo da garantire la sicurezza e la riservatezza dei dati stessi. |
3) Način obdelave podatkov Podatki se obdelujejo ročno, računalniško in elektronsko ob upoštevanju zgoraj navedenih opredelitev in namenov, vsekakor pa se pri tem zagotavljata varnost in zaupnost podatkov. |
4. Categorie di destinatari dei dati personali I dati personali potranno essere conosciuti esclusivamente dai dipendenti della Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia. Tali dati possono inoltre essere comunicati agli organi preposti a eventuali indagini o controlli in caso di richieste specifiche da parte dei citati Enti. |
4) Kategorija prejemnikov osebnih podatkov Z osebnimi podatki se bodo lahko seznanili zgolj uslužbenci Dežele Furlanije - Julijske krajine. Podatki se lahko na zahtevo posredujejo tudi organom, ki so pristojni za preiskave in nadzor. |
5. Periodo di conservazione I dati richiesti sono inseriti nella modulistica predisposta dall’Amministrazione assieme a tutte le altre informazioni necessarie per la trattazione della pratica. Quindi sono soggetti alle norme che disciplinano la conservazione e lo scarto dei documenti d’archivio dell’amministrazione regionale che ne prevedono il mantenimento nell’archivio di deposito per (almeno) 15 anni dalla data di chiusura del fascicolo (vedi DPGR 309/Pres. dd. 4 ottobre 1999, attuativo della LR 11/1999). |
5) Obdobje hrambe osebnih podatkov Zahtevani podatki se z vsemi potrebnimi informacijami za obravnavo zadeve vnesejo v obrazce, ki jih pripravi deželna uprava. To pomeni, da se uporabljajo določila, ki urejajo hrambo in uničenje arhivskih dokumentov deželne uprave. Skladno s temi določili se dokumenti hranijo v arhivskem skladišču (vsaj) petnajst let od datuma zaključka postopka (glej DPR 309/Pres. z dne 4. 10. 1999 za izvajanje DZ 11/1999). |
6. Diritti dell'Interessato L’interessato ha il diritto di accesso ai propri dati personali e la rettifica o la cancellazione degli stessi o la limitazione al loro trattamento nei casi previsti dal Regolamento. Inoltre l’interessato ha il diritto di proporre reclamo al Garante per la protezione dei dati personali. |
6) Pravice posameznika Posameznik lahko kadarkoli dostopa do svojih osebnih podatkov in zahteva njihov popravek, izbris oziroma omejitev obdelave skladno z uredbo. Posameznik ima pravico do vložitve pritožbe pri pooblaščencu za varstvo podatkov. |
+
-
OBRAZLOŽITEV TERMINOLOŠKIH PREDLOGOV
Izbira ustreznega termina je zlasti v upravnopravnih dokumentih ključna, saj so termini nosilci pravnega pomena in lahko bistveno vplivajo na sporočilno pravilnost besedila. Centralni urad za slovenski jezikje v ta namen zbral še posebej zahtevne, uporabne in tudi pogoste termine ter sestavil seznam normiranih prevedkov oziroma ustreznic, ki jih je dorekel v okviru delovnih skupin za terminološka vprašanja, priporoča seveda tudi uporabo drugih virov, kot so terminološka svetovalnica Inštituta za slovenski jezik, kjer je na voljo Pravni terminološki slovar, terminološki portal IATE, Evroterm, Evrokorpus in Eurovoc, terminološki digitalni viri, ki so nastali ob prevajanju pravnega reda Evropskih skupnosti in drugih virov, navedenih na koncu priročnika. To poglavje je namenjeno poglobljeni razlagi nekaterih terminoloških izbir.
+
-
Albo pretorio
Albo pretorio je razdelek uradne spletne strani občine (oz. neke druge institucije, npr. šole), v katerem so objavljene upravne odločbe in vsi dokumenti, za katere je zakonsko predpisana objava. Nekoč so se omenjeni dokumenti objavljali oziroma izobešali na fizičnih oglasnih deskah v občinskih prostorih, zato se je tudi za spletna mesta ohranilo poimenovanje albo pretorio. Slovenski Zakon o splošnem upravnem postopku (in nekateri drugi zakoni) prav tako predvideva zakonsko določene objave na oglasni deski, zato pri prevajanju uporabljamo nedvoumno ustreznico uradna oglasna deska (pubblicato sull'Albo na uradni oglasni deski).
+
-
Amministrativo – provvedimento amministrativo in atto amministrativo
Upravna odločba popolnoma sovpada z italijanskim izvirnikom provvedimento amministrativo. Za splošnejši izraz atto amministrativo pa se uporablja akt uprave.
atto amministrativo |
|
akt uprave |
provvedimento amministrativo |
|
upravna odločba |
+
-
Amministrazione trasparente
Izraz amministrazione trasparente označuje zakonsko načelo transparentnosti delovanja javne uprave, po katerem imajo občani pravico do vpogleda v akte in dokumente javne uprave, še zlasti v dokumente, povezane z organizacijo uprave, njenim delovanjem in porabo javnih sredstev. Termin se uporablja tudi za označevanje razdelkov na spletiščih javnih uprav, na katerih se sproti objavljajo vsi akti, ki se sprejmejo. Za pojem se uporablja ustreznica transparentnost javne uprave, za razdelek spletne strani pa transparentna uprava. Izraz preglednost uprave ni strokovni termin, zato je njegova raba neustrezna.
+
-
Autocertificazione
Autocertificazione s slovensko ustreznico samoizjava je nadpomenka za nadomestne izjave, in sicer poznamo dichiarazione sostitutiva di certificazione ali nadomestno izjavo potrdila in dichiarazione sostitutiva di atto notorio, za katero uporabljamo ustreznico nadomestna dokazilna izjava.
autocertificazione |
|
samoizjava |
dichiarazione sostitutiva di certificazione |
|
nadomestna izjava potrdila |
dichiarazione sostitutiva di atto notorio |
|
nadomestna dokazilna izjava |
+
-
Circolare
To je dopis ali druge vrste dokument, navadno v elektronski obliki, ki vsebuje navodila in predpise, namenjene interni rabi neke organizacije. Značilna je predvsem za javne in večje zasebne organizacije.
circolare ministeriale |
|
ministrska okrožnica |
+
-
Convenzione
Za dogovore, poimenovane convenzione, se načeloma uporablja sporazum, konvencija pa le v primerih pomembnejših mednarodnih dogovorov:
Convenzione per l’adesione alla Rete per l’uso della lingua slovena nella Pubblica amministrazione |
|
Sporazum o pristopu k Mreži za slovenski jezik v javni upravi Furlanije - Julijske krajine |
Convenzione delle Alpi |
|
Alpska konvencija |
+
-
Decreto
V primeru pravnih aktov, ki jih sprejemajo predsednik države, predsednik dežele in ministri, govorimo o uredbah, ki so navadno v italijanščini decreti:
decreto del Presidente della Repubblica (D.P.R.) |
|
uredba predsednika republike (UPR) |
decreto del Presidente della Regione (D.P.Reg.) |
|
uredba predsednika dežele (UPD) |
decreto ministeriale (D.M.) |
|
ministrska uredba (MU) |
POMNI!
Italijanski leksem decreto pa se ne prevaja izključno kot uredba, saj sodniki izdajo odločbo, prav tako tudi direktorji in vodje služb na deželni ravni:
il decreto del direttore centrale (a livello regionale) |
|
odločba (odl.) centralnega direktorja (na deželni ravni) |
il decreto del giudice |
|
odločba sodnika |
+
-
Delibera, determina, ordinanza
Deželni svet in odbor ter občinski sveti in odbori sprejemajo sklepe (it. deliberazione ali delibera):
delibera della giunta regionale |
|
sklep deželnega odbora |
determinazione del Comitato paritetico |
|
sklep paritetnega odbora |
Vodje občinskih služb pa prav tako kot deželni direktorji izdajajo odločbe (it. determinazione ali determina):
determinazione |
|
odločba |
Ordinanza je termin, ki označuje upravne dokumente, ki jih sprejemajo enoosebni organi. Ne glede na to, da je v Sloveniji dokument, ki ga izda župan, odlok (župana), se italijanska ordinanza prevaja z odredbo:
ordinanza del sindaco |
|
odredba župana |
ordinanza di polizia locale |
|
odredba lokalne policije |
+
-
Ente
Izraz ente se lahko v slovenščino prevede na več načinov, in sicer je to lahko organizacija, institucija, organ, subjekt, zavod in še veliko več. Odločati se moramo glede na sobesedilo. V preglednici je navedenih nekaj najuporabnejših primerov:
ente pubblico/regionale/statale |
|
javni/deželni/državni zavod |
Ente regionale per il patrimonio culturale della regione autonoma Friuli Venezia Giulia (ERPAC) |
|
Deželni zavod za kulturno dediščino Furlanije ‑ Julijske krajine (ERPAC) |
enti ed organizzazioni della minoranza slovena |
|
ustanove in organizacije slovenske manjšine |
ente locale (enti locali) |
|
Priporoča se uporaba podpomenk (občina, pokrajina, dežela, . . . ) |
enti assistenziali |
|
organi socialne pomoči |
enti sportivi |
|
športne organizacije |
enti ecclesiastici |
|
verske institucije |
enti di beneficenza |
|
dobrodelne ustanove |
ente di diritto pubblico |
|
oseba javnega prava |
ente pubblico |
|
javni zavod javna institucija |
Enti regionali di decentramento amministrativo |
|
Deželne institucije za upravno decentralizacijo Deželne institucije za decentralizirano upravljanje |
POMNI! Ustanova je pravna oseba zasebnega prava, ki je namenjena upravljanju nekega premoženja, tudi za splošno koristen namen, zato termina ne uporabljamo kot univerzalno nadpomenko za ente, ki ima v italijanski ureditvi javni značaj. Zavod pa je pravna oseba javnega prava, ki deluje v javnem interesu.
+
-
Forma di governo
Forma di governo se pojavlja v statutu dežele FJK, in sicer v poglavju, v katerem se govori o izvolitvi organov, odnosih med organi, nezaupnici, neizvoljivosti, nezdružljivosti, ljudski iniciativi pri referendumih itd. Najprimernejša ustreznica je oblika vladavine. Termin deželna ureditev je neustrezen, saj se že uporablja za italijanski termin ordinamento regionale.
forma di governo |
|
oblika vladavine |
ordinamento regionale |
|
deželna ureditev |
+
-
Norma
Norma v abstraktnem pomeni označuje pravilo, lat. regola, tj. vsebino pravnega akta; v specifičnem pomenu je lahko tudi določba, kadar se sklicuje na točno določen člen oziroma del pogodbe ali zakona. Konkretno pa pomeni predpis (npr. akt, uredba, zakon, pravilnik), to je oblika, v kateri so zapisana pravila. Pri rabi je treba torej nujno najprej razumeti, v katerem pomenu se uporablja. V glavnem norme prevajamo s pravili.
Norme a tutela della minoranza linguistica slovena |
|
Pravila o varstvu slovenske jezikovne skupnosti |
Legge regionale 14 novembre 2014, n. 21 “Norme in materia di diritto allo studio universitario” |
|
Deželni zakon št. 21 z dne 14. 11. 2014 »Pravila o pravici do univerzitetnega izobraževanja« |
Norma tecnica di attuazione |
|
Izvedbena določba |
+
-
Lavori pubblici
Lavori pubblici so na splošno javne investicije, ki jih lahko prevajamo tudi kot javna gradbena dela, kadar zajemajo gradnjo cest ali drugih objektov, v primeru izgradnje kanalizacije so to javne infrastrukturne ureditve, semkaj spada tudi urejanje javnih zelenih površin, kar poimenujemo javna ureditev.
lavori pubblici |
|
javne investicije |
(splošno) |
|
javna gradbena dela |
(npr. gradnja cest) |
|
|
javne infrastrukturne ureditve |
(npr. kanalizacija) |
|
|
javna ureditev |
(npr. urejanje zelenic) |
+
-
Presente, predetto, suddetto
Z besedno zvezo il presente atto se označuje dokument, ki se obravnava/prevaja, nasprotno pa se izraz il predetto, suddetto atto… uporablja za dokumente, ki so v aktu navedeni prej. To razliko v slovenskem prevodu izrazimo tako, da v prvem primeru uporabimo zaimek ta (prevod za presente), v drugem primeru pa deležnik navedeni (prevod za predetto, suddetto).
+
-
Permesso
Italijansko pravno besedišče je pri označevanju raznih dovoljenj in soglasij izredno razvejano, zato je na voljo kar nekaj različnih primerov. Termina autorizzazione in permesso se pomensko ključno ne razlikujeta, zato ju v slovenski inačici zapišemo kot dovoljenje. Termin concessione edilizia pa je vezan na pretekle oblike dovoljenj in se zato prevaja smiselno, vendar pa termin koncesija ni ustrezen. Koncesija je ustrezen izraz, kadar gre za obliko oddajanja javne površine v koncesijo. Na občinski ravni je tak primer concessione area cimiteriale, za katero je v slovenščini ustrezna raba koncesija za uporabo grobnega prostora. Pri tem opozarjamo, da v Sloveniji taka oblika najema oziroma uporaba grobnega prostora ne obstaja. Včasih moramo zaprositi tudi za nulla osta, ki ga navadno prevedemo kot soglasje. Pri raznih dokumentih z nazivom visto je prevod odvisen od primera do primera, in sicer imamo prevedek izjava o skladnosti s pravnim redom za visto di conformità alle leggi, na drugi strani pa preveritev strokovno-tehnične ustreznosti za visto di regolarità tecnica.
autorizzazione |
|
dovoljenje |
permesso |
|
dovoljenje |
nulla osta |
|
soglasje |
visto di conformità |
|
izjava o skladnosti |
visto di regolarità |
|
preveritev ustreznosti |
+
-
Privacy
Z izrazom privacy, ki ga pogovorno uporabljamo v povezavi z besedno zvezo protezione dei dati personali, označujemo pravico do zasebnosti in v večini primerov varstvo osebnih podatkov oziroma načine varne obdelave, posredovanja in hranjenja osebnih podatkov. Izjava ali obvestilo o varstvu osebnih podatkov, kot jo predvideva splošna uredba o varstvu podatkov GDPR, je obrazec, s katerim podpisana oseba soglaša z obdelavo osebnih podatkov. Za pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov ali garante per la protezione dei dati personali je v Sloveniji v rabi informacijski pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov, Centralni urad pa predlaga rabo varuh osebnih podatkov.
Garante per la protezione dei dati personali |
|
Varuh osebnih podatkov |
INFORMATIVA SULLA PRIVACY |
|
OBVESTILO/IZJAVA O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV |
CONSENSO AL TRATTAMENTO DEI DATI PERSONALI |
|
SOGLASJE ZA OBDELAVO OSEBNIH PODATKOV |
Il/La sottoscritto ____ con la sottoscrizione del presente modulo autorizza il proprio consenso al trattamento dei dati personali, propri e del proprio figlio/minore sotto tutela, forniti per le finalità sopra indicate. |
|
Podpisani/-a ____ soglašam z obdelavo osebnih podatkov podpisnika ter otroka/mladoletnika, nad katerim imam skrbništvo, za zgoraj navedene namene. |
+
-
Regolamento
Dokumente, poimenovane regolamento, prevajamo kot uredbe, kadar izhajajo iz evropskega prava, drugače pa so to pravilniki ali poslovniki. Poglejmo naslednje primere:
Regolamento (UE) 2016/679 del Parlamento europeo e del Consiglio, del 27 aprile 2016 |
|
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 |
Regolamento per la concessione dei contributi a favore di enti e organizzazioni della minoranza linguistica slovena |
|
Pravilnik o dodeljevanju prispevkov ustanovam in organizacijam slovenske jezikovne manjšine |
Regolamento del consiglio comunale |
|
Poslovnik občinskega sveta |
+
-
Richiesta
Pri obrazcih z naslovom richiesta, domanda ali istanza se odločamo predvsem za prevedek vloga ali zahtevek. Leksem prošnja ni termin in se uporablja predvsem v neformalnem sporazumevanju. S terminom vloga označujemo listine, s katerimi se nekaj zaprosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih, torej so to uradne prošnje. Zahtevek pa je ustreznica za tiste vrste vloge, ki se vložijo, če obveznost že obstoji, npr. za izplačilo že dodeljenega prispevka.
richiesta di finanziamento |
|
vloga za finančna sredstva |
richiesta di utilizzo dello scuolabus |
|
vloga za prevoz s šolskim avtobusom |
domanda di contributo per l’attività |
|
vloga za dodelitev prispevka za delovanje |
richiesta di rimborso |
|
zahtevek za izplačilo |
istanza di proroga |
|
zahtevek za podaljšanje |
istanza di indennizzo |
|
zahtevek za izplačilo odškodnine |
SPLOŠNO: SLOVNIČNO IN PRAVOPISNO USTREZNE REŠITVE
+
-
Uporaba ločil
Pri zapisovanju ločil se moramo dosledno zgledovati po pravopisnih pravilih. Vsa ločila pišemo stično za besedo ali številko, razen pomišljaja, vezaja in treh pik. Nestično se lahko piše tudi poševnica, na primer pri zapisovanju dvojezičnega imena krajev, občin itd., če iz samega besedila ni razvidno, da gre za uradno slovensko-italijansko dvojezično območje; takrat je treba to dodatno nakazati, npr. slo. Občina Devin - Nabrežina/it. Comune di Duino Aurisina, sicer pa poševnico pišemo stično (Trst/Trieste). Dobro si je zapomniti, da se pravila zapisovanja ločil pri skladenjski ali neskladenjski rabi razlikujejo.
V nadaljevanju so obravnavani in strnjeno prikazani primeri uporabe ločil, ki piscem in prevajalcem povzročajo največ težav. Za vse preostale dvome in pravila, ki niso podrobno navedeni v tem slogovnem priročniku, uporabnikom priporočamo, naj upoštevajo pravila slovenskega pravopisa. Na spletu je namreč na voljo veliko kakovostnih pripomočkov, orodij in slogovnih priročnikov, ki so lahko v veliko pomoč pri pisanju in prevajanju ter za izboljšanje kakovosti slovenskih besedil.
+
-
Pika
Pika je končno in levostično ločilo, to pomeni, da med zadnjim znakom in piko ni presledka. Bodite še posebej pozorni na naslednje primere:
- pri okrajšavah na koncu povedi zadostuje ena pika (Pri svojem delu redno pregledujemo razne dokumente, kot so pravilniki, zapisniki, obrazci itd.);
- pike pa ne pišemo za naslovi, pri številih (120) – čeprav jo pri tisočicah zaradi lažjega dešifriranja dejansko pišemo (5.000), odvisno seveda od besedilne vrste (npr. v računovodskih dokumentih, člankih in drugih neleposlovnih besedilih) – za merskimi enotami (kg, dag, cm), glavnimi števniki, naslovi del, naslovi v časopisih, v preglednicah, v kraticah, v pozdravnih oblikah in za podpisi;
- tri pike ali tripičje je praviloma nestično ločilo, ki zaznamuje nedokončano misel, premor ali izpuščene dele navedkov (Če se ne vrneš pravočasno, bom …). Pri neskladenjski rabi pa je tripičje stično in nakazuje izpust dela besede (Pojdi se s….!).
+
-
Vejica
Vejica je nekončno ločilo in zapisujemo jo po pravilih slovenskega jezika. V italijanščini je stava vejice veliko preprostejša in manj zavezujoča, kot v slovenščini, zato bodimo previdnejši predvsem v primerih ločevanja stavkov iste povedi, pri vrivkih, pri zapisovanju kraja, datuma in ure, pri pojasnjevanju in pri ločevanju glavnega od odvisnega stavka (pri odvisnikih). Vejice se lahko včasih izmenjujejo tudi s podpičji. Zapomnimo si naslednje primere:
- vejice pišemo za zaključek alinej (lahko jih zamenjamo s podpičjem), pri decimalnih številih, v pismih za nagovorom (Spoštovani, …), vedno pred in sicer ter in to, pri vrinjenih stavkih in za določenimi vezniki.
- Vejic ne pišemo pred okrajšavama itd. in ipd. (razen pri vrinjenem stavku) ter pri naštevanju alinej pred vezniki in, ter in ali (razen pri vrinjenem stavku).
- Vejica in vezniki:
- kadar stojita eden ob drugem priredni in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, pišemo vejico samo pred prvim veznikom. Isto pravilo velja tudi, če imamo dva podredna veznika.
Odbornik za kulturo in šport se bo udeležil prvega dela informativnega dne, in če ne bo imel drugih obveznosti, bo navzoč tudi v popoldanskem delu dogodka. |
- Vejice ne pišemo med deli večbesednih veznikov (namesto da, že ko, kljub temu da, češ da, medtem ko, zato ker, tako da, prej ko, toliko da, potem ko, še ko, vtem ko, brž ko, šele ko, s tem da, posebno ko, zlasti če, zlasti ko, zlasti kadar itd.), temveč samo pred prvim delom. Pazimo, da pravilno prepoznamo veznik in prislov (zato da = veznik za pojasnjevanje namena, AMPAK zato, da = prislov + veznik za pojasnjevanje vzroka.
Nosilec funkcije mora ustrezno izjavo o neobstoju razlogov o nezdružljivosti funkcij predložiti vsako leto, zato da ohrani položaj oziroma imenovanje. V skladu s cilji, ki jih določa šolski kurikulum, in zato, da bo tudi tem dijakom zagotovljena pravica do učenja, bodo zanje razredni sveti izdelali individualne učne načrte. |
- Pazimo tudi na možnosti kljub temu da in kljub temu, da. V drugem primeru ne gre za večbesedni veznik, temveč je kljub samostojni predlog pred samostalnikom! Če se želimo izogniti takim težavam, lahko preprosto uporabimo veznik čeprav, s čimer bomo zadostili slogovnemu napotilu po ekonomičnosti izraza):
Kljub temu da ni izpolnil obljub iz predvolilne kampanje, ga imajo volivci še vedno radi. Čeprav ni izpolnil obljub iz predvolilne kampanje, ga imajo volivci še vedno radi. Kljub temu (= kljub dejstvu > predlog + samostalnik v 3. sklonu), da je veliko obljubljal, predvolilnih obljub ni izpolnil. |
+
-
Pomišljaj in vezaj
- Pomišljaj (daljša črtica – ) označuje premor, pojasnjevanje, ločuje besede, besedne zveze, stavke in povedi. Bodimo pozorni na naslednje primere:
- za označevanje točk pri naštevanju (alinejni pomišljaj),
- namesto predložne zveze v pomenu od–do (stično): Alpe–Jadran, (cesta) Trst–Videm, 2019–2022,
- kot krepkejše ločilo od vejice in hkrati za pojasnjevanje,
- za matematični znak minus ga pišemo nestično. Pri navedbi temperature pod ničlo (–4° C) in pri navedbi negativnega zneska pa ga pišemo stično (–4° C; – 100 EUR),
- namesto narekovajev v začetku vrstice.
- Vezaj (krajša črtica -) uporabljamo za vezanje besed, je predvsem stično ločilo. Bodite pozorni na naslednje primere:
- 1.
za povezovanje besed, ki bi jih sicer povezali z »in«:
- stično, kadar se sklanja samo končni del,
belo-modro-rdeča zastava |
|
na belo-modro-rdeči zastavi |
italijansko-slovenski slovar |
|
v italijansko‑slovenskem slovarju |
italijansko-slovenski dogovor |
|
z italijansko-slovenskim dogovorom |
-
- nestično, kadar se sklanjata obe priredni sestavini (dvojna imena),
Furlanija - Julijska krajina |
|
v Furlaniji in Julijski krajini |
|
torej v Furlaniji ‑ Julijski krajini |
-
2.kadar je del besede izražen s številko ali črko: 5-odstoten; C-vitamin,
-
3.kadar je del besede neizražen, ker je naveden v nadaljevanju (srednje- in dolgoročno obdobje odplačevanja posojila) oziroma je naveden prej,
-
4.pri sklanjanju kratic po 1. moški sklanjatvi (DDV, DDV-ja);
-
5.brez vezaja: novinar pripravnik (sestavini nista enakovredni, druga prvo podrobneje določa, zato ju pišemo narazen in brez vezaja), Ljubljana Bežigrad (pišemo ju narazen in brez vezaja, ker je Bežigrad del Ljubljane),
Pazite, da pomišljaj napišete pravilno: pomišljaj je daljša črtica od vezaja! Najbolj preprosto ga dobite s pritiskom tipke „Alt“ (na levem delu tipkovnice), pri čemer hkrati odtipkate številke 0150 na desni strani tipkovnice. Druga možna kombinacija pa je s pritiskom tipke „Control“ in pomišljajem v skrajnem desnem zgornjem kotu številčne tipkovnice.
+
-
Podpičje
Podpičje ločuje delne enote znotraj sporočila. Uporabimo ga za uvajanje samostojnih stavkov znotraj povedi, pri naštevanju daljših enot (če so postavke v zaporedju dolge, kompleksne ali že vključujejo vejice), kadar naštevamo in moramo ločiti sorodne skupine. Pri naštevanju točk pred vezniki in, ter in ali ne pišemo podpičij, razen če je to potrebno zaradi jasnosti ali strukture besedila. Podpičje je vedno levostično ločilo in samo skladenjsko.
+
-
Poševnica
Poševnica nadomešča veznika ali in oziroma in se v skladu s pravopisnimi pravili vedno piše stično, razen v redkih primerih pri linearnem zapisu poezije ter za označevanje delov povedi, na primer v slovarju. Nestično se lahko piše tudi pri zapisovanju dvojezičnega imena krajev, občin itd., če iz samega besedila ni razvidno, da gre za uradno slovensko-italijansko dvojezično območje; takrat je treba to dodatno nakazati, npr. slo. Občina Devin - Nabrežina / it. Comune di Duino Aurisina, pri tem pa uporabimo nestično poševnico.
Vezniki: stilska vloga in slovnično ustrezna raba
+
-
Priporočljiva raba veznikov
- in/ter
Veznik ter uporabimo, če smo pred tem v isti povedi že uporabili in. Za ločevanje pomensko in skladenjsko bolj povezanih enot (predvsem pri naštevanju) uporabimo in, ter pa za povezovanje skupin oziroma ravni takih enot:
Predsednik in podpredsednik ter odborniki Dežele Furlanije - Julijske krajine V prijavi navedite ime, priimek in datum rojstva ter kraj rojstva, naslov začasnega in stalnega prebivališča. |
- Veznika kot, kakor, njuna zamenljivost in pisanje vejice
Veznik kot se uporablja veliko pogosteje kot veznik kakor, sicer pa sta pomensko gledano veznika zamenljiva, kadar izražata (njuna razlikovalnost je zgolj stilska):
- primerjavo med členi v stavku glede enakosti ali neenakosti,
projektni partnerji so isti kot/kakor lani |
tako je sposobna kot/kakor ostale sodelavke |
- podobnost ali primerjavo,
obnaša se kot/kakor direktor |
- nastopata z nikalnico v zvezi z drug in izražata omejenost.
ne kaže drugega kot/kakor sprejeti nove določbe |
Izključno veznik kakor, torej nezamenljivo, uporabljamo predvsem v:
časovnih odvisnikih v zvezi kakor hitro |
|
Vsako društvo bo pridobilo sredstva tako hitro, kakor hitro bo predložilo potrebne projekte. |
pogojnih stavkih |
|
Kakor hitro bodo oddali vlogo, manj bodo čakali na odgovor. |
Nasprotno pa izključno veznik kot uporabljamo za naštevanje zgledov.
Na trgu dela je vedno večje povpraševanje po poklicih, kot so električar, mehanik, vodovodni inštalater in podobni. |
Rabo veznika kakor za izražanje funkcije ali položaja osebe je v sodobni slovenščini v celoti zamenjal veznik kot, npr.:
zaposlen je kot tajnik občine |
prisoten je kot član upravnega odbora |
uveljavila se je kot pisateljica |
Veznik kot pa se uporablja predvsem v pomenu biti v vlogi:
Seje se je udeležil kot nadzornik. |
Svetujem ti kot odvetnik. |
POMNI! Vejico pred veznikom kakor/kot pišemo, če uvaja odvisni stavek z osebno glagolsko obliko. Primerjajte z naslednjim zgledom:
Nova delovna mesta, nastala po tem zakonu, (VEJICO PIŠEMO) kakor/kot so navedena v seznamu ... |
Če pa veznik uvaja neosebno glagolsko obliko, vejice ne pišemo:
Bolje je prevajati kot pisati dopise. |
V primerjalnem pomenu je priporočljivo uporabljati zgolj veznik kakor: več kakor 2 milijona, več kakor dve tretjini.
- tako kakor, kakor tudi, in:
Dvodelni veznik tako - kakor nastopa pri stopnjevalnih zvezah. Če nas na stopnjevanje v besedilu predhodno opozori tako, vejice pred drugim delom veznika kot/kakor ne zapišemo; poleg tega v takih primerih členek tudi ni obvezen. Kadar signala za stopnjevanje (tj. tako) v prvem delu povedi ni, njegovo vlogo opravlja vejica pred večbesednim veznikom kakor tudi (tudi je v takih primerih obvezen). Če se želimo izogniti tovrstnim dvomom in oblikovati bolj strnjeno sporočilo, lahko uporabimo veznik in ali večbesedni veznik in tudi/pa tudi.
Ciò rafforza sia la protezione dei datori di lavoro sia l'efficienza dei lavoratori. |
|
To povečuje TAKO zaščito delodajalcev KAKOR učinkovitost delavcev. |
|
To povečuje zaščito delodajalcev in tudi/pa tudi učinkovitost delavcev. |
La Direzione definisce la durata massima del ciclo della valutazione della performance nonché idonei meccanismi di controllo da parte dei soggetti competenti. |
|
Direkcija določi največjo dolžino obdobja ocenjevanja delovne uspešnosti, KAKOR TUDI ustrezne nadzorne mehanizme pristojnih subjektov. |
|
Direkcija določi največjo dolžino obdobja ocenjevanja delovne uspešnosti, pa tudi ustrezne nadzorne mehanizme pristojnih subjektov. |
Sia le Regioni sia i Comuni dovranno garantire la massima diffusione dei moduli. |
|
TAKO dežele KOT občine morajo zagotoviti širši dostop do obrazcev. |
|
Dežele in občine morajo zagotoviti širši dostop do obrazcev. |
- ali in oziroma
Beseda oziroma ima po SSKJ oznako publ. (publicistično), zato je treba namesto nje uporabljati veznik ali. Oziroma lahko uporabimo le pri prevajanju stavkov, v katerih se pojavi beseda rispettivamente.
La speranza di vita alla nascita è pari a 80,7 anni per gli uomini e a 85,5 anni per le donne, un aumento rispettivamente di 0,3 anni per gli uomini e di 0,1 anni per le donne rispetto al 2016. |
|
Pričakovana življenjska doba je 80,7 let za moške in 85,5 let za ženske, torej se je zvišala za 0,3 leta za moške oziroma 0,1 leta za ženske v primerjavi z letom 2016. |
POMNI! Veznik oziroma ima dva pomena: ali in to je. Zapomnimo si, da pred veznikom to je stoji vejica, saj uvaja pojasnilo.
- ali in bodisi
Vedno se raje odločajmo za uporabo veznika ali, saj ima bodisi po SSKJ oznako knjiž. (knjižno). Z veznikom bodisi si pomagajmo le, če smo zaradi točnosti prevoda oziroma besedila primorani večkrat uporabiti ali.
Zavezanci za katere ni predpisano vlaganje davčnih obračunov, napovedi in drugih vlog oziroma obrazcev elektronsko, lahko potrditev izvedejo BODISI osebno na finančnem uradu BODISI elektronsko na portalu. |
|
Zavezanci, za katere ni predpisano vlaganje davčnih obračunov, napovedi in drugih vlog oziroma obrazcev elektronsko, lahko potrditev izvedejo osebno na finančnem uradu ALI elektronsko na portalu. |
Zavezanci, za katere je predpisano vlaganje BODISI davčnih obračunov BODISI napovedi BODISI drugih vlog elektronsko preko portala eDavki, morajo tudi potrditev vezane knjige računov izvesti preko portala eDavki. |
|
Zavezanci, za katere je predpisano vlaganje davčnih obračunov, napovedi in drugih vlog elektronsko preko portala eDavki, morajo tudi potrditev vezane knjige računov izvesti preko portala eDavki. |
- če/ali v predmetnem odvisniku
Predmetni odvisnik je odvisni stavek, izpeljan iz predmeta. Predmetni odvisnik je lahko v različnih odvisnih sklonih, najpogosteje v tožilniku ali rodilniku. Uvajajo ga veznik da, vprašalni členek ali ter vprašalni in oziralni zaimki. V pogovornem jeziku se namesto vprašalnega členka ali pogosto uporablja če, od koder ta prehaja tudi v knjižni jezik. V govornih položajih, ki zahtevajo knjižni ali zborni jezik, je boljša izbira členek ali, v pogovornem jeziku pa je tudi če popolnoma ustrezen.
Vprašal me je, ČE sem prejel dopis. |
KAJ me je vprašal? > predmetni odvisnik v tožilniku |
Vprašal me je, ALI sem prejel dopis. |
Centrali urad lahko takšne informacije zahteva samo zaradi preverjanja, ČE subjekti spoštujejo določila sporazuma. |
|
Centrali urad lahko takšne informacije zahteva samo zaradi preverjanja, ALI subjekti spoštujejo določila sporazuma. |
Služba ima vsaj naslednja pooblastila: … pregledati, ČE so informacije iz tega odloka sestavljene v skladu z ustrezno zakonsko podlago … |
|
Služba ima vsaj naslednja pooblastila: … pregledati, ALI so informacije iz tega odloka sestavljene v skladu z ustrezno zakonsko podlago … |
Banka predloži poročilo o preglednosti četrtletnih računovodskih poročil v pregled, ČE zagotovljene informacije omogočajo vlagateljem presojo finančne stabilnosti izdajatelja. |
|
Banka predloži poročilo o preglednosti četrtletnih računovodskih poročil v pregled, ALI zagotovljene informacije omogočajo vlagateljem presojo finančne stabilnosti izdajatelja. |
Poslušalec je vprašal, ČE je večinski sklep komisije veljaven ali ne. |
|
Poslušalec je vprašal, ALI je večinski sklep komisije veljaven ali ne. |
- kjer – v katerem/kadar – ko
Veznik kjerse uporablja samo v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, kjer se dejanje dogaja, torej kadar se nanaša na prislovno določilo kraja (kje, kam, od kod.)
V deželah, (KJE?) kjer posebne pravice ureja deželna zakonodaja … |
POMNI!
Pridevniški oziralni zaimek kateri v vezniški rabi nastopav odvisnih stavkih, kadar se nanaša neposredno na pred njim omenjeni samostalnik, in sicer skupaj s predlogom.
Tako SSKJ kot Slovenski pravopis 2001 z napotili posredno opozarjata na posebnost v oziralnih odvisnih stavkih, in sicer kadar gre za primere, v katerih se kjer nanaša na samostalnik in nima pomena izražanja kraja dogajanja, zato normativno (slogovno) napotilo usmerja k rabi oziralnega zaimka kateri:
mesto, kjer je bil rojen |
|
mesto, v katerem je bil rojen |
napisal je članek, kjer govori o slovenski manjšini |
|
napisal je članek, v katerem govori o slovenski manjšini |
ustanova, kjer so sprejeli odločitev |
|
ustanova, v kateri so sprejeli odločitev |
Veznik kadarnastopa v časovnih in pogojnih odvisnih stavkih, in sicer samo v pomenu kadar koli, vsakič ko, torej kadar koli se izpolni nek pogoj ali se ponovi neko dejanje ali stanje. Če pa se dejanje ali pogoj zgodi samo enkrat, ob v točno določenem času, takrat uporabite veznik ko:
Kadar (vsakič ko) javni sektor izvaja oblastne naloge, sme obdelovati osebne podatke le, če tako izrecno določa zakon. Ko (v točno določenem trenutku) bomo prejeli vašo vlogo, jo bomo preučili in vas o svoji odločitvi pisno obvestili. |
Glagol
+
-
Trpni način ali pasiv
Trpnik je pretvorba v slovenščini bolj uporabnega in razširjenega tvornika, vendar je ravno tako pravilna in pogosto celo boljša rešitev. Uporabimo ga, kadar vršilec glagolskega dejanja oz. nosilec stanja ni tako pomemben, da bi moral biti omenjen ali je celo neznan, zato v ospredje postavimo prizadetega, kadar je prizadeti neživ (Dopis se pošlje po interni pošti) in kadar ne omenjamo vršilca dejanja. Pomnimo, da pri trpniku osebek ni niti vršilec dejanja niti nosilec stanja. Slovenščina pogosteje uporablja tvornik, saj običajno poda več informacij kot trpnik. Izjema so pravna in upravna besedila, vendar moramo biti previdni, da uporabimo ustrezno trpno obliko.
Tvorba trpnika z deležnikom na -n/-t ali z obliko se:
Trpno obliko tvorimo tako, da predmet aktivnega stavka postane osebek pasivnega stavka, in sicer predmet pretvorimo v imenovalnik, osebno glagolsko obliko nadomestimo z zvezo pomožnika in deležnika na -n/-t oz. z obliko za 3. osebo (ednine oz. množine) z obveznim morfemom se, osebek aktivnega stavka pa izpustimo ali spremenimo v prislovno določilo (z uporabo predloga od):
Aktiv: |
Zaupne podatke (predmet v tožilniku) vedno upoštevamo (mi) kot poklicno skrivnost. |
Pasiv z deležnikom na -n: |
Zaupni podatki so (od nas) vedno upoštevani kot poklicna skrivnost. |
Pasiv z obliko se: |
Zaupni podatki se vedno upoštevajo kot poslovna skrivnost. |
Še nekaj primerov pretvorbe z obliko SE:
Obrazce predložimo tajništvu. |
Obrazce se predloži tajništvu (NAROBE!) |
Obrazci se predložijo tajništvu. |
Prav tako lahko trpnik pretvorimo v tvornik:
Predsednik upravnega odbora je izvoljen z javnim glasovanjem. |
|
Predsednika upravnega odbora izvolijo z javnim glasovanjem. |
Za osebe se trpnik z obliko se ne uporablja, ker je dvoumen:
Predstavniki družbe se izvolijo na seji občnega zbora. |
|
Predstavnike družbe izvolijo na seji občnega zbora. |
V podjetje se pošlje upravnik. (Z jezikovnimi sredstvi nezadostno natančno izražen pomen: je mar upravnik v podjetje poslal samega sebe?) |
|
V podjetje je poslan/so poslali upravnika. |
Priporočamo tudi izogibanje besedni zvezi se mora:
Sklepi SE MORAJO izvesti v desetih dneh. |
|
Sklepe je treba izvesti v desetih dneh. ALI: Sklepi morajo biti izvedeni v desetih dneh. |
+
-
Zanikani povedek in predmet
Predmet v aktivnem stavku mora biti v 2. sklonu, ne v 4., pri čemer vrstni red ni pomemben.
|
|
Sklepov ne smejo spremeniti. |
|
|
Podatkov ne bomo hranili. |
Zanikani trpni stavek:
Pri trpniku imamo opravka z osebkom (ne s predmetom), zato se zahteva 1. sklon.
|
|
Sklepi se ne smejo spremeniti. |
Pridevniška beseda
+
-
Določna in nedoločna oblika pridevnika
Številni pridevniki imajo lahko, glede na vlogo v besedilu, nedoločno in določno obliko.
Po nedoločni obliki se vprašamo z vprašalnico kakšen (nov zakon), po določni obliki se vprašamo z vprašalnico kateri (novi zakon). Kadar nismo prepričani, katero obliko uporabiti, se vprašajmo: če bo ustrezalo vprašanje kakšen, bo pravilno uporabiti nedoločno obliko, torej nov zakon (in ne star zakon); če bo primerno vprašanje kateri, pa bo pravilno izbrati določno obliko novi zakon. Vprašalnico kakšen uporabimo, kadar želimo izpostaviti lastnosti nečesa (npr. nov, star, dolg, kratek … zakon), vprašalnico kateri pa, kadar je govora o nečem točno določenem (novi in ne stari zakon).
Določno obliko uporabljamo, kadar lastnostni pridevnik rabimo vrstno (deželni zakon) ali kot samostalnik, posamostaljeno.
Poslanci so predlagali nov zakon, ki bi manjšini dodelil več pravic. Novi zakon bo med drugim predvideval … |
Finančno podporo, namenjeno institucijam in organizacijam slovenske manjšine v Italiji, ureja deželni zakon. |
+
-
Števila
Do tisoč pišemo števke skupaj (647), nad tisoč pa jih po pravilih slovenskega pravopisa iz leta 2001 lahko zapisujemo s piko ali brez (3.245 ali 3245). Raba pike je priporočljiva pri številih nad 10.000 (34.000 in 1.324.876). V medinstitucionalnem slogovnem priročniku Evropske unije je dogovorjeno pravilo za zapis števil nad tisoč vedno z nedeljivim presledkom (Ctrl + Shift + Preslednica), kar je priporočljivo, da program za oblikovanje besedila ne bo delil števil za presledkom.
Zaradi poenotenja priporočamo rabo pike, v vsakem primeru pa je treba enotno pravilo uporabiti znotraj posameznega besedila. Pri decimalnih številih dosledno uporabljamo decimalno vejico in ne pike.
+
-
Zapis evropske valute (evro, EUR ali €)
Zapis z besedo evro se uporablja v dokumentih, namenjenih širši javnosti, kadar se konkretna vsota ne omenja (npr. znesek v evrih). V primeru zapisa vrednosti s številkami pišemo oznako EUR (npr. 253 EUR). Simbol € pa se uporablja samo v omejenem obsegu, na primer v promocijskem gradivu ali preglednicah, kjer ni veliko prostora. Simbol € in oznako EUR pišemo za številom.
+
-
Datum
Zapisujemo ga z nedeljivim presledkom za pikami (Ctrl + Shift + Preslednica) in ne pišemo ničel, če število ni dvomestno (13. 11. 2019; 1. 1. 2020). Bodite pozorni na ločila pri navedbi kraja in datuma. Če datum zapišemo z besedo, postavimo mesec v rodilnik. Pri zapisovanju s številko ali besedo se ravnamo po izvirniku, vendar moramo upoštevati naslednje ustaljene primere:
- v sklicih na pravno podlago:
Deželni zakon št. 26 z dne 16. 11. 2007
- v glavi dokumenta (mesec je tu lahko v imenovalniku):
Gorica, 13. november 2020
- v besedilu:
Rok za plačilo je 27. aprila 2018.
Odločba je bila izdana 7. januarja 2021.
Prilagamo poročilo o dogodku, ki se je zaključil 5. marca 2021.
- na koncu dokumenta:
V Gorici, 13. novembra 2005
POMNI! V italijanščini in drugih večjih evropskih jezikih za pikami (13.11.2019) ali poševnicami v datumih (13/11/2019) ni presledkov. Besedila in predvsem preglednice s področja financ, bančništva, gospodarstva itd. pravila s presledki ne upoštevajo, ker naj bi povečevalo možnost ponaredb in naknadnih popravkov datumov.
Primer ustreznega zapisa datuma, ure in kraja v vabilu na dogodek ali srečanje:


POMNI! Nekoč je veljalo, da se pri vikanju zaimki za 2. osebo množine (Vas, Vam, Vaš …) pišejo z veliko začetnico, če se nanašajo na osebo, z malo pa, če se nanašajo na institucijo. Danes pa velika začetnica pri osebnih zaimkih za izražanje spoštovanja izginja iz rabe. Če zapišemo »vabimo vas …« z malo začetnico, to ne pomeni več, da naslovnika ne spoštujemo (glej tudi Jezikovno svetovalnico).
Primer pravilnega zapisa:
Sestanek bo v četrtek, 24. 10. 2019, ob 11. uri. |
Pri tem se sklicujemo na pravopisno pravilo (SP 2001, § 299), ki pravi naslednje:
»Zveze, kot so v nedeljo, 9. maja, (bo) … se redkeje pišejo tudi brez vejic, tj. v nedeljo 9. maja (bo).Tip, kot je v nedeljo ob 9. uri (bo) …se navadno piše brez vejic. Če prvi in drugi primer združimo, se navadno piše takole: v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri (bo).«
Če imenu dneva v tednu sledi datum, pomeni, da je z datumom natančneje določeno, za kateri četrtek gre. V navedenem primeru vejica pomeni tole:
Sestanek bo v četrtek, in sicer 24. 10. 2019, ob 11. |
Če bi bilo nedvoumno, kateri četrtek je mišljen, bi bilo lahko brez datuma:
Sestanek bo v četrtek ob 12. uri. |
Če bi ne bilo pomembno, kateri dan v tednu je, bi bilo lahko takole:
Sestanek bo 24. 10. 2019 ob 11. uri. |
Ali pa s pojasnilom glede dneva:
Sestanek bo 24. 10. 2019, to je v četrtek, ob 11. uri. |
+
-
Ura
Pravilen zapis delovnega časa: če smo v dvomih, se odločimo za enega od naslednjih možnih zapisov (bodimo dosledni pri uporabi dvodelnega veznika od–do, zapisu pike za urami in zapisu besede ura).
Urad je odprt od 8. do 19. ure (NE od 8.–19. ure).
Urad je odprt od 8.00 do 19.00 (NE od 8. do 19.00 ure).
Urad je odprt 8.–19. ure (NE 8.–19.00)
Urad je odprt 8.00–19.00 (NE 8.00–19.00 ure).
+
-
Osnovne merske enote, simboli in znaki ter pravopisna pravila
Odstotke, stopinje, metre, kilograme in druge enote v slovenščini pišemo kot simbole (%, °, m, kg) praviloma za številkami le, če pomenijo samostalnike.
Pregledna razpredelnica zapisa znakov in simbolov:
Znak |
Primer |
Stično/nestično zapisovanje |
Opomba |
€ |
500 € |
nestično |
nedeljivi presledek |
% |
99 % |
nestično |
nedeljivi presledek |
kg |
5 kg |
nestično |
nedeljivi presledek |
m |
6 m |
nestično |
nedeljivi presledek |
cm² |
10 cm² |
nestično/stično |
nedeljivi presledek med številko in mersko enoto |
°C |
25 °C
|
nestično/stično
|
številke nestično od znaka za stopinje, stopinje in znak za celzije stično; nedeljivi presledek za zapisovanje stopinj pod lediščem |
° |
20° |
stično |
stično, pri zapisovanju geografskih koordinat |
Upoštevajte naslednje:
Da simbolov/merskih enot (recimo m ali kg) ne bi prenesli v drugo vrstico (številka pa bi ostala v prvi), uporabimo nedeljivi presledek, ki ga naredimo s pritiskom tipk: CTRL + SHIFT + Preslednica
POMNI!
V slovenščini dele od celote ločimo z vejico, ne piko, kakor je to običajno v večjih evropskih jezikih. Zapomnimo si, da so številke ženskega spola, zato si pred decimalno vejico predstavljajmo, da stoji beseda cela (ena cela, dve celi, tri cele, …), za decimalno vejico pa stojijo desetinke, stotinke in tisočinke.
- 4,5 kg (izgovorimo: štiri in pol kilograma, ne štiri in pol kilogramov!)
- 5,1 m (izgovorimo: pet celih ena metra, ne pet celih ena metrov!)
+
-
Sklanjanje ob decimalnih številkah
Samostalnik za decimalno številko je vedno v rodilniku ednine:
- 5,5 milijonov EUR 5,5 milijona EUR
- 5,5 % se bere kot 5,5 odstotka
Pridevniki, ki se nanašajo na take zveze, so ravno tako v rodilniku ednine:
Preostalih 5,5 milijona EUR, namenjenih … |
|
Preostalega 5,5 milijona EUR, namenjenega ... |
Oba zapisa sta slovnično pravilna, saj se lahko pridevnika nanašata ali na besedo EUR (torej evrov), ki je v rodilniku množine, kar upravičuje zapis »preostalih 5,5 milijona EUR, namenjenih …«, ali pa na besedo milijona, ki je v rodilniku ednine, kar upravičuje zapis »preostalega 5,5 milijona EUR, namenjenega …«.
+
-
Velika začetnica
Z veliko pišemo ustaljena neuradna imena dokumentov: Osimski sporazum. V prevodu prav tako ohranjamo veliko začetnico imen zakonov in drugih predpisov, programov ter skrajšanih lastnih imen odborov in agencij.
Je pa treba biti pozorni na imena, ki jih vendarle pišemo z malo, npr. Politica Agricola Comune (PAC) skupna kmetijska politika, Unione Europea Evropska unija.
POMNI!
… ob upoštevanju Sporazuma o ustanovitvi mreže za slovenski jezik
Če je spredaj kazalni zaimek, to ni več naslov pogodbe: ob upoštevanju tega sporazuma.
Ime predpisa pišemo z veliko začetnico, kadar je izpisano v celoti ali skrajšano, z navedbo številke zakona (npr. Zakon 38/2001). V besedilu, v katerem je beseda zakon mišljena splošno (ne gre za naslov konkretnega zakona), raba velike začetnice ni priporočljiva, kakor tudi ne v primeru rabe zaimka ta ali tega:
V Trstu poudarjajo pomen spoštovanja Zakona 38/2001 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami (Pravila o varstvu slovenske jezikovne manjšine dežele Furlanije - Julijske krajine). Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu. |
Z velikimi črkami zapisujemo tudi okrajšave in kratice. Kratice, ki so v enaki obliki sprejete tudi v slovenščini, in jih torej ne prevajamo, zapišemo z velikimi črkami. V primeru daljših kratic, ki se berejo in razumejo kot ena beseda, se je uveljavil tudi zapis z veliko začetnico; to velja predvsem za izgovorljive kratice z več kot šestimi znaki. V to skupino spadajo tudi nekateri evropski programi, kot sta Erasmus in Socrates.
V času pandemije se je pogosto pojavljal dvom o pravilnem zapisovanju koronavirusne bolezni 2019 ali bolezni COVID-19. V Jezikovni svetovalnici je podano pravilo z jasno razlago: »Bolezen, ki jo povzroča SARS‑CoV‑02, so poimenovali koronavirusna bolezen 2019 ali s kratico COVID‑19 (angl. coronavirus disease 2019). Kratico pišemo z malimi ali z velikimi črkami: covid-19 ali COVID-19. Ker poimenovanja bolezni pišemo v slovenščini z malo začetnico, je tudi covid-19 pisana z malo začetnico kot navadna beseda. Zapis Covid-19 je napačen.«
Na splošno lahko pri pogosti rabi dolgih imen, npr. institucij, ime v besedilu prvič izpišemo v celoti, lahko tudi s prevodom, nato pa v nadaljevanju uporabljamo kratico, ki smo jo zapisali v oklepaju (v nadaljnjem besedilu: KRATICA).
Razgovori o uporabi dodeljenih sredstev že potekajo z Ministrstvom za zunanje zadeve (v nadaljnjem besedilu: MEF) in Ministrstvom za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: MIUR). |
+
-
Pisanje skupaj, narazen
Kar/kdor/kjer … koli
Aktualni pravopis v poglavju o pisanju skupaj oz. narazen določa:
Sklope s koli lahko pišemo narazen (bolj priporočljivo) ali skupaj, torej: kdor koli ali
kdorkoli, kakršen koli ali kakršenkoli, čigar koli ali čigarkoli, kjer koli ali kjerkoli.
Pri pisanju je treba paziti in biti dosledni, torej besede pisati vedno skupaj ali vedno narazen. Zaradi poenotenja se priporoča pisanje narazen.
LITERATURA IN DRUGI VIRI
+
-
Elektronski viri za boljše pisanje dokumentov in prevajanje:
Evroterm: https://evroterm.vlada.si/
Evrokorpus: https://evroterm.vlada.si/evrokorpus/index.php?jezik=slov
Eurovoc: https://eur-lex.europa.eu/browse/eurovoc.html?locale=sl
IATE: https://iate.europa.eu/home
Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: https://fran.si/
Termania: https://www.termania.net/
Terminologišče: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce#v
+
-
Elektronski jezikovni viri:
http://dztps.si/sl/glosarji/glosarji
https://eur-lex.europa.eu/summary/glossary.html#E
https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/styleguide_slovene_dgt_sl.pdf
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/
http://publications.europa.eu/code/sl/sl-000100.htm
http://publications.europa.eu/resource/cellar/bb87884e-4cb6-4985-b796-70784ee181ce.0010.02/DOC_1
+
-
Elektronski viri za strojno prevajanje in iskanje po korpusih:
https://ec.europa.eu/cefdigital/wiki/display/CEFDIGITAL/eTranslation
http://www.etranslator.ro/it/traduttore-italiano-sloveno-online.php
https://www.linguee.it/italiano-sloveno/search?source=italiano&query=
+
-
Drugi elektronski viri:
https://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl
http://publications.europa.eu/code/it/it-120700.htm
https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home
http://www.ittig.cnr.it/Ricerca/Testi/GuidaAttiAmministrativi.pdf
http://www.svz.gov.si/fileadmin/svz.gov.si/pageuploads/Dokumenti/Nomotehnicne_smer.pdf
+
-
Literatura
APOVNIK Pavel. Slovenski pravni leksikon z nemškimi in italijanskimi ustreznicami geselskih besed. Ljubljana: OST – svetovalne storitve: DZTPS. 1999
KOCMUT Aleksandra. Pravipis: zbirka pogostih pravopisnih kavljev z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih. Ljubljana: Modrijan. 2013.
Medinstitucionalni slogovni priročnik 2011. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije. 2011.
PAVLIN Marta. Kako naj napišem: priročnik za pisno sporočanje. Ljubljana: Založništvo Jutro. 2010.
PAVLIN Marta. Oblikoslovje: priročnik z vajami. Ljubljana: Založništvo Jutro. 2004.
TOPORIŠIČ Jože. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. 2000.