Jezik na klik

Kaj je Slogovni priročnik?

Slogovni priročnik je pripravil Centralni urad za slovenski jezik Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine in povzema osnovne napotke za boljše pisanje in prevajanje upravnih besedil za potrebe slovenske manjšine v Italiji. V priročniku je povzeta raba temeljnih sestavin jezikovnega izražanja s praktičnimi primeri iz lokalne rabe.

Čemu služi?

Slogovni priročnik je kratek pregled najpomembnejših sestavin jezikovnega pisnega izražanja v uradnih položajih, kjer je treba upoštevati besedišče, slog in skladnjo. Priročnik obravnava najpomembnejše elemente italijansko-slovenskega stikanja in jezikovna vprašanja, povezana z različno organizacijo uprave ter ostalih dejavnikov, ki so značilni za večkulturna območja.

Zelo pomembno je, da pri prevajanju zapolnimo morebitne vrzeli v svojem znanju (na primer, kadar prevajamo besedila s področja zakonodaje). Pravni redi držav se namreč lahko med seboj precej razlikujejo, zato je treba poiskati ustrezno rešitev in termin, ki je čim skladnejši z referenčnim prostorom, ter se posvetovati s strokovnjaki.

Pazimo na besedilno koherentnost (smiselne pomensko-skladenjske povezave), ki naslovnikom pomagajo slediti sporočilu besedila, vendar poskusimo opustiti vse odvečne besede. Za vsak del ali besedo se torej vprašajmo, ali sta res potrebna.

Izpustimo mašila in ne ponavljajmo … če to ni nujno potrebno. Uporabimo samo eno različico, včasih pa lahko nekatere sestavine celo izpustimo, če ne vplivajo na pomen sporočila. Te nerodnosti namreč pogosto izvirajo iz dobesednega prevajanja. Vendar pazimo, če so določene sestavine nujne za razumevanje in natančnost prevoda, in takrat zapišimo vse dele. Če na primer navajamo ime zakona, ki se v besedilu večkrat ponavlja, ga v celoti izpišimo samo enkrat, nato pa uporabljajmo krajšo obliko:

Če je mogoče, izpuščajmo za slovensko stavo odvečne svojilne in kazalne zaimke.

Ob upoštevanju Zakonske uredbe št. 267 z dne 18. 8. 2000 Enotno besedilo zakonov o ureditvi lokalne samouprave je občinski odbor sprejel takoj izvršljiv sklep. Omenjena zakonska uredba določa, da . . .

V nadaljevanju je navedenih nekaj rešitev za jedrnatost, ki bodo v pomoč tudi za prepoznavanje drugih primerov.

Skladno z načelom ekonomičnosti in zgoščenosti sloga se izogibajmo mašilom, ki nimajo nikoli prav plemenite funkcije oziroma so dobro pragmatično sredstvo pri govornem sporazumevanju. Nekatere sestavine (besede, besedne zveze, veznike) lahko v prevodu ali zapisu izpustimo, če ne vplivajo na sporočilo. Na tak način je besedilo lažje berljivo, razumevanje pa olajšano:

če to ne vpliva na pomen in točnost prevoda. Vendar pazimo, kadar tujka služi pomenski diferenciaciji, če je stilsko zaznamovana ali pa se uporablja v določenih kontekstih (v gledališču, v glasbi, na področju financ, kemije itd.). V nadaljevanju so navedeni zanimivi primeri in predlagane rešitve:

2 Obravnavana besedila in skupne vsebine

Na območju Italije, na katerem je v okviru zaščite pravice do rabe slovenskega jezika v javni upravi predvideno prevajanje in pisanje besedil v slovenščini, lahko naletimo na najrazličnejše obrazce za prijavo, odjavo, prošnje in potrdila, statute, sporazume, pravilnike, obvestila, finančne dokumente, načrte, programske dokumente, smernice in še sklepe, odredbe in druge zakonske akte. V nadaljevanju so predstavljene smernice za skladno oblikovanje besedil, ki jih srečujemo na vseh ravneh javne uprave. V prvem poglavju so obravnavane skupne lastnosti, v drugem pa je nekaj primerov predlog.

Pri prevajanju imen zakonov in drugih aktov se prevedejo vse sestavine, ki so prisotne v izvirniku, in sicer po naslednjem vrstnem redu:

–         vrsta akta, lahko tudi skrajšano (npr. zakonska uredba oz. ZU, deželni zakon oz. DZ);

–         številka akta, ki je navedena v izvirniku s številko (npr. 38, 267 itd.);

–         datum, ki je naveden v izvirniku ob upoštevanju navodil slovenskega pravopisa, pred datum dodamo besedno zvezo »z dne« (npr. ZU 267 z dne 18. 8. 2008). Mesece načeloma pišemo s številko brez ničle pri enomestnem številu oziroma z besedo v rodilniku;

–         pri daljših naslovih zakonov včasih težko razberemo, kje se naslov zakona začne in kje se konča. Takrat ga lahko zapišemo med dvojnimi srednjimi narekovaji (» . . . «), značilnimi za slovensko rabo (npr. »Zakon o zaščiti …«).

POMNI!

Pri krajšem navajanju se priporoča samo zapis okrajšave akta ter številke zakona in letnice (ZU 38/2001 in ne ZU št. 38/2001!).

Upravne in pravne akte je včasih treba posodobiti, spremeniti ali potrditi, kar prevajamo z uveljavljenim strokovnim izrazjem, kot ga lahko izluščimo iz spodnjih primerov.

Deli zakona se zapišejo v zaporedju od najnižjega do najvišjega, in sicer tako, da so vrstilni števniki, ki označujejo točke in člene, navedeni s števko po navodilih slovenskega pravopisa za zapisovanje vrstilnih števnikov, vrstilni števniki, ki označujejo alineje in odstavke, pa z besedo (npr. prva alineja 2. točke prvega odstavka 386. člena).

V primeru členov bis, tris , quater idr. se zaradi preglednosti in jasnosti namesto vrstilnega uporablja glavni števnik, čeprav je taka raba neskladna z nomotehnično normo v referenčnem prostoru (npr. prva alineja 2. točke prvega odstavka člena 386 bis).

Še nekaj primerov ustreznega zapisa:

Za italijanske upravne in pravne akte je značilna raba stalnih besednih zvez, ki so nosilke pravnih pomenov. Zaznamuje jih stalnost, predvidljivost in ponavljanje. V preglednici so zbrani priporočeni izrazi za slovenske inačice besedil, razvrščeni po pomenskih sklopih.

Terminološka doslednost je pri upravno-pravnih dokumentih zelo pomembna, zato je treba normirane rešitve upoštevati in jih dosledno uporabljati. To velja za vsa besedila, ki nastajajo na poselitvenem območju slovenske manjšine. Centralni urad za slovenski jezik je sestavil seznam normiranih terminov, ki jih je dorekel v delovni skupini za terminološka vprašanja, priporoča seveda tudi uporabo drugih virov, kot so Terminologišče (terminološka svetovalnica Inštituta za slovenski jezik),kjer je na voljo Pravni terminološki slovar, terminološki portal IATE, Evroterm, Evrokorpus in Eurovoc, terminološki digitalni viri, ki so nastali ob prevajanju pravnega reda Evropskih skupnosti in drugih virov, navedenih na koncu priročnika. To poglavje je namenjeno poglobljeni razlagi nekaterih terminoloških izbir. Na ta način bo izbira prevajalca ali pisca besedil bolj jasna.

Upravne odločbe so objavljene na spletnih straneh, ki nadomeščajo oglasne deske v občinskih prostorih iz preteklosti, vendar se je ohranilo poimenovanje Albo pretorio , zato v teh primerih uporabljamo nedvoumno ustreznico uradna oglasna deska (pubblicato sull’Albo [ objavljeno na uradni oglasni deski).

Upravna odločba popolnoma sovpada z italijanskim izvirnikom provvedimento amministrativo. Za splošnejši izraz atto amministrativo pa se uporablja akt uprave.

Izraz amministrazione trasparente označuje zakonsko načelo transparentnosti delovanja javne uprave, po katerem imajo občani pravico do vpogleda v akte in dokumente javne uprave, še zlasti v dokumente o njeni organizaciji, delovanju in uporabi javnih sredstev. Termin se uporablja tudi za označevanje razdelkov na spletiščih javnih uprav, na katerih se sproti objavljajo vsi akti, ki se sprejemajo. Za pojem se uporablja ustreznica transparentnost javne uprave, za razdelek spletne strani pa transparentna uprava . Izraz preglednost uprave ni strokovni termin, zato je njegova raba neustrezna.

Autocertificazione s slovensko ustreznico samoizjava je nadpomenka za nadomestne izjave, in sicer poznamo dichiarazione sostitutiva di certificazione ali nadomestna izjava potrdila in dichiarazione sostitutiva di atto notorio, za katero uporabimo ustreznico nadomestna dokazilna izjava.

To je dopis ali druge vrste dokument, navadno v elektronski obliki, ki vsebuje navodila in predpise, namenjene interni rabi ureditve neke organizacije. Značilna je predvsem za javne in večje zasebne organizacije.

Za dogovore, poimenovane convenzione, se načeloma uporablja sporazum, konvencija pa le v primerih pomembnejših mednarodnih dogovorov:

V primeru pravnih aktov, ki jih sprejemajo predsednika države, predsednik dežele in ministri, govorimo o uredbah, ki so navadno v italijanščini decreti:

POMNI! Krajšave se v slovenščini zapisujejo kot kratice, torej samo s prvo črko stvarnega imena brez pik (D.M. -> MU).

Italijanski leksem decreto pa se ne prevaja izključno kot uredba, saj sodniki izdajo odločbo, prav tako tudi direktorji in vodje služb na deželni ravni:

Deželni svet in odbor ter občinski sveti in odbori sprejemajo sklepe (it. deliberazione ali delibera):

Vodje občinskih služb ali podobnih pa prav tako kot deželni direktorji izdajajo odločbe, ki pa jim pravimo determinazioni ali determine: (it. determinazione ali determina):

Ordinanza je termin, ki označuje upravne dokumente, ki jih sprejemajo enoosebni organi. Ne glede na to, da je v Sloveniji dokument, ki ga izda župan, odlok (župana), se italijanska ordinanza prevaja z odredbo:

Izraz ente se lahko v slovenščino prevede na več načinov, in sicer je to lahko organizacija, institucija, organ, subjekt, zavod in še veliko več. V spodnji preglednici je navedenih nekaj najuporabnejših primerov:

POMNI! Ustanova je pravna oseba zasebnega prava, ki je namenjena upravljanju nekega premoženja, tudi za splošno koristen namen, zato termina ne uporabljamo kot univerzalno nadpomenko za ente, ki ima v italijanski ureditvi javni značaj. Zavod pa je pravna oseba javnega prava, ki deluje v javnem interesu.

Forma di governo se pojavlja v statutu dežele FJK, in sicer v poglavju, v katerem je govora o izvolitvi organov, odnosih med organi, nezaupnici, neizvoljivosti, nezdružljivosti, ljudski iniciativi pri referendumih itd. Najprimernejša ustreznica je oblika vladavine. Termin deželna ureditev je neustrezen, saj se že uporablja za italijanski termin ordinamento regionale.

Lavori pubblici so na splošno javne investicije, ki jih lahko nadalje opredelimo kot javna gradbena dela, ko zajemajo gradnjo cest ali drugih objektov, v primeru izgradnje kanalizacije so to javne infrastrukturne ureditve, semkaj spada tudi urejanje javnih zelenih površin, kar poimenujemo javna ureditev.

Z besedno zvezo il presente atto se označuje dokument, ki se ravno prevaja, nasprotno pa se izraz il predetto, suddetto atto… uporablja za dokumente, ki so v aktu navedeni prej. To razliko v slovenskem prevodu izrazimo tako, da v prvem primeru uporabimo zaimek ta (prevod za presente), v drugem primeru pa deležnik navedeni (prevod za predetto, suddetto).

Italijansko pravno besedišče je pri označevanju raznih dovoljenj in soglasij izredno razvejano, zato je na voljo kar nekaj različnih primerov. Termina autorizzazione in permesso se pomensko ključno ne razlikujeta, zato ju v slovenski inačici zapišemo kot dovoljenje. Termin concessione edilizia pa je vezan na pretekle oblike dovoljenj in se zato prevaja smiselno, vendar pa termin koncesija ni ustrezen. Koncesija je ustrezen izraz, kadar gre za obliko oddajanja javne površine v koncesijo. Na občinski ravni je tak primer concessione area cimiteriale, za katero je v slovenščini ustrezna raba koncesija za uporabo grobnega prostora. Poudarimo naj, da v Sloveniji taka oblika najema oziroma uporaba grobnega prostora ne obstaja. Včasih moramo zaprositi tudi za nulla osta, ki ga navadno prevedemo kot soglasje. Pri raznih dokumentih z nazivom visto je prevod odvisen od primera do primera in sicer imamo na primer izjavo o skladnosti s pravnim redom za visto di conformità alle leggi, na drugi strani pa preveritev tehnične ustreznosti za visto di regolarità tecnica.

Dokumenti, ki imajo v naslovu besedo regolamento, so uredbe, kadar izhajajo iz evropskega prava, drugače pa so lahko pravilniki ali poslovniki. Primerjajmo naslednje primere:

Pri zapisovanju ločil se moramo dosledno zgledovati po Pravilih Slovenskega pravopisa. Vsa ločila pišemo stično za besedo ali številko, razen pomišljaja, vezaja in treh pik. Nestično se lahko piše tudi poševnica, na primer pri zapisovanju dvojezičnega imena krajev, občin itd. (Comune di Duino – Aurisina / Občina Devin – Nabrežina). Dobro si je zapomniti, da se pravila zapisovanja ločil pri skladenjski ali neskladenjski rabi razlikujejo.

V nadaljevanju so obravnavani in strnjeno prikazani primeri uporabe ločil, ki piscem in prevajalcem povzročajo največ težav. Za vse preostale dvome in pravila, ki niso podrobno navedeni v tem slogovnem priročniku, uporabnikom priporočamo, naj upoštevajo pravila slovenskega pravopisa. Na spletu je namreč na voljo veliko kakovostnih pripomočkov, orodij in slogovnih priročnikov, ki so lahko v veliko pomoč pri pisanju, prevajanju in za izboljšanje kakovosti slovenskih besedil.

Pika je končno in levostično ločilo, to pomeni, da med zadnjim znakom in piko ni presledka. Bodite še posebej pozorni na naslednje primere:

• pri okrajšavah na koncu povedi zadostuje ena pika (Nestično se lahko piše tudi poševnica, na primer pri zapisovanju dvojezičnega imena krajev, občin itd.);
• pike pa ne pišemo za naslovi, pri številih (120), čeprav jo pri tisočih zaradi lažjega dešifriranja dejansko pišemo (5.000), odvisno seveda od besedilne vrste (npr. v računovodskih dokumentih, člankih in drugih neleposlovnih besedilih), za merskimi enotami (kg, dag, cm), glavnimi števniki, naslovi del, naslovi v časopisih, v preglednicah, v pozdravnih oblikah in za podpisi.

Vejica je nekončno ločilo in zapisujemo jo po pravilih slovenskega jezika. V italijanščini je stava vejice veliko preprostejša in manj zavezujoča kot v slovenščini, zato bodimo previdnejši predvsem v primerih ločevanja stavkov iste povedi, pri vrivkih, pri zapisovanju kraja, datuma in ure, pri pojasnjevanju in pri ločevanju glavnega od odvisnega stavka (pri odvisnikih). Vejice se lahko včasih izmenjujejo tudi s podpičji. Zapomnimo si naslednje primere:

• vejice pišemo za zaključek alinej (lahko jih zamenjamo s podpičjem), pri decimalnih številih, v pismih za nagovorom (Spoštovani, …), vedno pred in sicer ter in to, pri vrinjenih stavkih in za določenimi vezniki.
• Vejic ne pišemo pred okrajšavama itd. in ipd. (razen pri vrinjenem stavku) ter pri naštevanju alinej pred vezniki in, ter in ali (razen pri vrinjenem stavku).
• Vejica in vezniki:

– kadar stojita eden ob drugem priredni in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, pišemo vejico samo pred prvim veznikom. Isto pravilo velja tudi, če imamo dva podredna veznika.

– Vejice ne pišemo med deli večbesednih veznikov (namesto da, že ko, kljub temu da, češ da, medtem ko, zato ker, tako da, prej ko, toliko da, potem ko, še ko, vtem ko, brž ko, šele ko, s tem da, posebno ko, zlasti če, zlasti ko, zlasti kadar itd.), temveč samo pred prvim delom. Pazimo, da pravilno prepoznamo veznik in prislov (zato da = veznik za pojasnjevanje namena, AMPAK zato, da = prislov + veznik za pojasnjevanje vzroka. Pazimo tudi na možnosti kljub temu da in kljub temu, da. V drugem primeru ne gre za večbesedni veznik, temveč je kljub samostojni predlog pred samostalnikom! Če se želimo izogniti takim težavam, lahko preprosto uporabimo veznik čeprav, s čimer bomo zadostili slogovnemu napotilu po ekonomičnosti izraza):

• Pomišljaj označuje premor, pojasnjevanje, ločuje besede, besedne zveze, stavke in povedi. Bodimo pozorni na naslednje primere:

a)     za označevanje točk pri naštevanju (alinejni pomišljaj),

b)     namesto predložne zveze v pomenu od–do (stično): Alpe–Jadran, (cesta) Trst–Videm, 2019–2022,

c)     kot krepkejše ločilo od vejice in hkrati za pojasnjevanje,

d)     za matematični znak minus ga pišemo nestično. Pri navedbi temperature pod ničlo (–4° C) in pri navedbi negativnega zneska pa ga pišemo stično (–4° C; – 100 EUR),

e)     namesto narekovajev v začetku vrstice.

• Vezaj uporabljamo za vezanje besed, je predvsem stično ločilo. Bodite pozorni na naslednje primere:

a)     za povezovanje besed, ki bi jih sicer povezali z »in«:

– stično, kadar se sklanja samo končni del,

– nestično, kadar se sklanjata obe priredni sestavini (dvojna imena),

a)     brez vezaja: novinar pripravnik (sestavini nista enakovredni, druga prvo podrobneje določa, zato ju pišemo narazen in brez vezaja), Ljubljana Bežigrad (pišemo ju narazen in brez vezaja, ker je Bežigrad del Ljubljane),

b)     kadar je del besede izražen s številko ali črko: 5-odstoten; C-vitamin ,

c)     kadar je del besede neizražen, ker je naveden v nadaljevanju (srednje- in dolgoročno obdobje odplačevanja posojila) oziroma je naveden prej,

e)    pri sklanjanju kratic po 1. moški sklanjatvi (DDV, DDV-ja ).

Pazite, da pomišljaj napišete pravilno: pomišljaj je daljša črtica od vezaja! Najbolj preprosto ga dobite s pritiskom tipke „Alt“ (na levem delu tipkovnice), pri čemer hkrati odtipkate številke 0150 na desni strani tipkovnice. Druga možna kombinacija pa je s pritiskom tipke „Control“ in pomišljajem v skrajnem desnem zgornjem kotu številčne tipkovnice.

Podpičje ločuje delne enote znotraj sporočila. Uporabimo ga za uvajanje samostojnih stavkov znotraj povedi, pri naštevanju daljših enot (če so postavke v zaporedju dolge, kompleksne ali že vključujejo vejice), kadar naštevamo in moramo ločiti sorodne skupine. Pri naštevanju točk pred vezniki in, ter in ali ne pišemo podpičij, razen če je to potrebno zaradi jasnosti ali strukture besedila. Podpičje je vedno levostično ločilo in samo skladenjsko.

Izogibajmo se rabe istih podrednih veznikov, ki uvajajo odvisnike različne stopnje (priredni odvisni stavki imajo seveda lahko isti veznik). Zagato največkrat lahko odpravimo tako, da uporabimo deležnik, v drugih primerih pa tudi nedoločnik ali samostalniško obliko:

• in/ter

Uporabimo veznik ter, če smo pred tem v isti povedi že uporabili in. Za ločevanje pomensko in skladenjsko bolj povezanih enot (predvsem pri naštevanju) uporabimo in , ter pa za povezovanje skupin oziroma ravni takih enot:

– Predsednik in podpredsednik ter odborniki Dežele Furlanije – Julijske krajine

– V prijavi navedite ime, priimek in datum rojstva ter kraj rojstva, naslov začasnega in stalnega prebivališča.

Veznika kot, kakor, njuna zamenljivost in pisanje vejice

Veznik kot se uporablja veliko pogosteje kot veznik  kakor, sicer pa sta pomensko gledano veznika zamenljiva, kadar izražata (njuna razlikovalnost je zgolj stilska):

• primerjavo med členi v stavku glede enakosti ali neenakosti,

– projektni partnerji so isti kot/kakor lani

– tako je sposobna kot/kakor ostale sodelavke

• podobnost ali primerjavo,

– obnaša se kot/kakor direktor

• nastopata z nikalnico v zvezi z drug in izražata  omejenost.

– ne kaže drugega kot/kakor sprejeti nove določbe

Izključno veznik kakor, torej nezamenljivo, uporabljamo predvsem v:

Nasprotno pa izključno veznik kot uporabljamo za naštevanje zgledov, npr.  Na trgu dela je vedno večje povpraševanje po poklicih, kot so električar, mehanik, vodovodni inštalater in podobni.

Rabo veznika kakor za izražanje funkcije ali položaja osebe je v sodobni slovenščini v celoti zamenjal veznik  kot, npr.:

– zaposlen je kot tajnik občine

– prisoten je kot član upravnega odbora

– uveljavila se je kot pisateljica

Veznik kot pa se uporablja predvsem v pomenu biti v vlogi:

– Seje se je udeležil kot nadzornik.

– Svetujem ti kot odvetnik.

POMNI! Vejico pred veznikom kakor/kot pišemo, če uvaja odvisni stavek z osebno glagolsko obliko. Primerjajte z naslednjim zgledom:

– Nova delovna mesta, nastala po tem zakonu, (VEJICO PIŠEMO) kakor/kot so navedena v seznamu …

Če pa veznik uvaja neosebno glagolsko obliko, vejice ne pišemo:

– Bolje je prevajati kot pisati dopise.

V primerjalnem pomenu je priporočljivo uporabljati zgolj veznik kakor: več kakor 2 milijona, več kakor dve tretjini.

• tako kakor, kakor tudi, in:
  

Dvodelni veznik tako – kakor nastopa pri stopnjevalnih zvezah. Če nas na stopnjevanje v besedilu predhodno opozori tako, vejice pred drugim delom veznika kot/kakor ne zapišemo ; poleg tega v takih primerih členek tudi ni obvezen. Kadar signala za stopnjevanje (tj. tako) v prvem delu povedi ni, pa njegovo vlogo opravlja vejica pred večbesednim veznikom  kakor tudi (tudi je v takih primerih obvezen). Če se želimo izogniti tovrstnim dvomom in oblikovati bolj strnjeno sporočilo, lahko uporabimo veznik in ali večbesedni veznik in tudi/pa tudi.

• ali in oziroma:

Beseda oziroma ima po SSKJ oznako publ. (publicistično), zato je treba namesto nje uporabljati veznik ali. Oziroma lahko uporabimo le pri prevajanju stavkov, v katerih se pojavi beseda rispettivamente.

POMNI! Veznik oziroma ima dva pomena: ali in to je . Zapomnimo si, da pred veznikom to je stoji vejica, saj uvaja pojasnilo.

• ali in bodisi
  

Vedno se raje odločajmo za uporabo veznika ali, saj ima bodisi po SSKJ oznako knjiž. (knjižno). Z veznikom bodisi si pomagajmo le, če smo zaradi točnosti prevoda oziroma besedila primorani večkrat uporabiti ali .

• če/ali v predmetnem odvisniku



Predmetni odvisnik je odvisni stavek, izpeljan iz predmeta. Predmetni odvisnik je lahko v različnih odvisnih sklonih, najpogosteje v tožilniku ali rodilniku. Uvajajo ga veznik  da, vprašalni členek ali ter vprašalni in oziralni zaimki. V pogovornem jeziku se namesto vprašalnega členka  ali pogosto uporablja če, od koder ta prehaja tudi v knjižni jezik. V govornih položajih, ki zahtevajo knjižni ali zborni jezik, je boljša izbira členek  ali, v pogovornem jeziku pa je tudi če popolnoma ustrezen.

• kjer – v katerem/kadar – ko

Veznik kjer se uporablja samo v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, kjer se dejanje dogaja, torej kadar se nanaša na prislovno določilo kraja ( kje, kam, od kod.)

V deželah, (KJE?) kjer posebne pravice ureja deželna zakonodaja …

POMNI!

Pridevniški oziralni zaimek kateri v vezniški rabi nastopa v odvisnih stavkih, kadar se nanaša neposredno na pred njim omenjeni samostalnik, in sicer skupaj s predlogom.

Tako SSKJ kot Slovenski pravopis 2001 z napotili posredno opozarjata na posebnost v oziralnih odvisnih stavkih, in sicer kadar gre za premere, v katerih se  kjer nanaša na samostalnik in nima pomena izražanja kraja dogajanja, zato normativno (slogovno) napotilo usmerja k rabi oziralnega zaimka kateri :

• mesto, kjer je bil rojen > mesto, v katerem je bil rojen …;
• napisal je članek, kjer govori o pravicah slovenske manjšine > napisal je članek, v katerem govori o slovenski manjšini …
• ustanova, v kateri so sprejeli odločitev …

Veznik kadar nstopa v časovnih in pogojnih odvisnih stavkih, in sicer samo v pomenu kadar koli, vsakič ko, torej kadar koli se izpolni nek pogoj ali se ponovi neko dejanje ali stanje. Če pa se dejanje ali pogoj zgodi samo enkrat, ob v točno določenem času, takrat uporabite veznik ko:

Kadar (vsakič ko) javni sektor izvaja oblastne naloge, sme obdelovati osebne podatke le, če tako izrecno določa zakon.

Ko (v točno določenem trenutku) bomo prejeli vašo prošnjo, jo bomo preučili in vas o svoji odločitvi pisno obvestili .

Trpnik je pretvorba v slovenščini bolj uporabnega in razširjenega tvornika, vendar je ravno tako pravilna in pogosto celo boljša rešitev. Uporabimo ga, kadar vršilec glagolskega dejanja oz. nosilec stanja ni tako pomemben, da bi moral biti omenjen ali je celo neznan, zato v ospredje postavimo prizadetega, kadar je prizadeti neživ (Dopis se pošlje po interni pošti.) in kadar ne omenjamo vršilca dejanja. Pomnimo, da pri trpniku osebek ni niti vršilec dejanja niti nosilec stanja. Slovenščina pogosteje uporablja tvornik, saj običajno poda več informacij kot trpnik. Izjema so pravna in upravna besedila, vendar moramo biti previdni, da uporabimo ustrezno trpno obliko.

Tvorba trpnika z deležnikom na -n/-t ali z obliko SE:

Trpno obliko tvorimo tako, da predmet aktivnega stavka postane osebek pasivnega stavka, in sicer predmet pretvorimo v imenovalnik, osebno glagolsko obliko nadomestimo z zvezo pomožnika in deležnika na -n/-t oz. z obliko za 3. osebo (ednine oz. množine) z obveznim morfemom se, osebek aktivnega stavka pa izpustimo ali spremenimo v prislovno določilo (z uporabo predloga od):

Še nekaj primerov pretvorbe z obliko SE:

Za osebe se trpnik z obliko se ne uporablja, ker je dvoumen:

V podjetje se pošlje upravnik. (Z jezikovnimi sredstvi nezadostno natančno izražen pomen: je mar upravnik v podjetje poslal samega sebe?) [ V podjetje je poslan/so poslali upravnika.

Priporočamo tudi izogibanje besedni zvezi se mora:

Sklepov ne smejo spremeniti > Predmet v aktivnem stavku mora biti v 2. sklonu, ne v 4. ( Sklepe ne smejo spremeniti.), vrstni red pri tem ni pomemben.

Zanikani trpni stavek:

Sklepi se ne smejo spremeniti. > Pri trpniku imamo opravka z osebkom (ne s predmetom), zato se zahteva 1. sklon. Nepravilno je torej: Sklepov se ne sme spremeniti .

Če izberemo osebno glagolsko obliko namesto neosebne, moramo navesti osebek že v prvem stavku, ne šele v drugem:

Da bi podprl projekte subjektov v mreži in olajšal dodelitev namenskih sredstev, URAD pravočasno objavi ustrezne razpise. > Da bi URAD podprl projekte subjektov v mreži in olajšal dodelitev namenskih sredstev, pravočasno objavi ustrezne razpise.

Številni pridevniki imajo lahko, glede na vlogo v besedilu, nedoločno in določno obliko.

Po nedoločni obliki se vprašamo z vprašalnico kakšen ( nov zakon), po določni obliki se vprašamo z vprašalnico kateri ( novi zakon). Kadar nismo prepričani, katero obliko uporabiti, se vprašajmo: če bo ustrezalo vprašanje kakšen , bo pravilno uporabiti nedoločno obliko, torej nov zakon (in ne star zakon); če bo primerno vprašanje kateri, pa bo pravilno izbrati določno obliko novi zakon. Vprašalnico kakšen uporabimo, kadar želimo izpostaviti lastnosti nečesa (npr. nov, star, dolg, kratek … zakon ), vprašalnico kateri pa, kadar je govora o nečem točno določenem (novi in ne stari zakon).

Določno obliko uporabljamo, kadar lastnostni pridevnik rabimo vrstno (deželni zakon) ali kot samostalnik, posamostaljeno.

Poslanci so predlagali nov zakon, ki bi manjšini dodelil več pravic. Novi zakon bo med drugim predvideval …

Finančno podporo, namenjeno institucijam in organizacijam slovenske manjšine v Italiji, ureja deželni zakon.

Do tisoč pišemo števke skupaj (647), nad tisoč (3.455) pa jih ločimo z nedeljivim presledkom (Ctrl + Shift + Space).

Pri decimalnih številih dosledno uporabljamo decimalno vejico in ne pike.

Zapis z besedo evro se uporablja v dokumentih, namenjenih širši javnosti, kadar se konkretna vsota ne omenja (npr. znesek v evrih). V primeru zapisa vrednosti s številkami pišemo oznako EUR (npr. 253 EUR). Simbol € pa se uporablja samo v omejenem obsegu, na primer v promocijskem gradivu ali preglednicah, kjer ni veliko prostora. Simbol € in oznako EUR pišemo za številom.

Zapisujemo ga z nedeljivim presledkom za pikami (Ctrl + Shift + Space) in ne pišemo ničel, če število ni dvomestno (13. 11. 2019/1. 1. 2020). Bodite pozorni na ločila pri navedbi kraja in datuma. Če datum zapišemo z besedo, postavimo mesec v rodilnik. Pri zapisovanju s številko ali besedo se ravnamo po izvirniku, vendar moramo upoštevati naslednje ustaljene primere, ko so datumi vedno zapisani z besedo:

• v sklicih na dokumente:

Deželni zakon št. 26 z dne 16. novembra 2007

• v glavi dokumenta:

Gorica, 13. november 2019

• pred naslovom pravnega akta:

Odlok z dne 27. aprila 2018

• na koncu dokumenta:

V Gorici, 13. novembra 2005

POMNI! V italijanščini in drugih večjih evropskih jezikih za pikami (13.11.2019) ali poševnicami v datumih (13/11/2019) ni presledkov. Besedila in predvsem preglednice s področja financ, bančništva, gospodarstva itd. tega pravila ne upoštevajo, ker naj bi povečevalo možnost ponaredb in naknadnih popravkov datumov.

Primer ustreznega zapisa datuma, ure in kraja v vabilu na dogodek ali srečanje:

POMNI! Nekoč je veljalo, da se pri vikanju zaimki za 2. osebo množine (Vas, Vam, Vaš …) pišejo z veliko začetnico, če se nanašajo na osebo, z malo pa, če se nanašajo na institucijo. Danes pa velika začetnica pri osebnih zaimkih za izražanje spoštovanja izginja iz rabe. Če zapišemo »vabimo vas …« z malo začetnico, to ne pomeni več, da naslovnika ne spoštujemo (glej tudi Jezikovno svetovalnico).

Primer pravilnega zapisa:

• Sestanek bo v četrtek, 24. 10. 2019, ob 11. uri.

Pri tem se sklicujemo na pravopisno pravilo (SP 2001, § 299), ki pravi naslednje:

»Zveze kot v nedeljo, 9.  maja, (bo)  … se redkeje pišejo tudi brez vejic, tj. v nedeljo 9.  maja (bo).  Tip kot v nedeljo ob 9.  uri (bo) …  se navadno piše brez vejic. Če prvi in drugi primer združimo, se navadno piše takole: v nedeljo, 20 . maja, ob 17 . uri (bo ).«

Če imenu dneva v tednu sledi datum, pomeni, da je z datumom natančneje določeno, za kateri četrtek gre. V navedenem primeru vejica pomeni tole:

• Sestanek bo v četrtek, in sicer 24. 10. 2019, ob 11. uri.
  
  

Če bi bilo nedvoumno, kateri četrtek je mišljen, bi bilo lahko brez datuma:

• Sestanek bo v četrtek ob 12. uri.

Če bi ne bilo pomembno, kateri dan v tednu je, bi bilo lahko takole:

• Sestanek bo 24. 10. 2019 ob 11. uri.
  

Ali pa s pojasnilom glede dneva:

• Sestanek bo 24. 10. 2019, to je v četrtek, ob 11. uri.

Pravilen zapis delovnega časa: ko smo v dvomih, se odločimo za enega od naslednjih možnih zapisov (bodimo dosledni pri uporabi dvodelnega veznika od-do, zapisu pike za urami in zapisu besede ura).

Urad je odprt od 8. do 19. ure (NE od 8.–19. ure).

Urad je odprt od 8.00 do 19.00 (NE od 8. do 19.00 ure).

Urad je odprt 8.–19. ure (NE 8.–19.00)

Urad je odprt 8.00–19.00 (NE 8.00–19.00 ure).

Odstotke, stopinje, metre, kilograme in druge enote v slovenščini pišemo kot simbole (%, °, m, kg) praviloma za številkami le, če pomenijo samostalnike. 

Pregledna razpredelnica zapisa znakov in simbolov:

Upoštevajte naslednje:

Da simbolov/merskih enot (recimo m ali kg) ne bi prenesli v drugo vrstico (številka pa bi ostala v prvi), uporabimo nedeljivi presledek, ki ga naredimo s pritiskom tipk:

POMNI!

V slovenščini dele od celote ločimo z vejico, ne piko, kakor je to običajno v večjih evropskih jezikih. Zapomnimo si, da so številke ženskega spola, zato si pred decimalno vejico predstavljajmo, da stoji beseda cela (ena cela, dve celi, tri cele, …), za decimalno vejico pa stojijo desetinke, stotinke in tisočinke.

4,5 kg (izgovorimo: štiri in pol kilograma, ne štiri in pol kilogramov!) 5,1 m (izgovorimo: pet celih ena metra, ne pet celih ena metrov!)

Samostalnik za decimalno številko je vedno v rodilniku ednine:

• 5,5 milijonov EUR -> 5,5 milijona EUR

• 5,5 % se bere kot 5,5 odstotka

Pridevniki, ki se nanašajo na take zveze, so ravno tako v rodilniku ednine:

Preostalih 5,5 milijona EUR, namenjenih …

Preostalega 5,5 milijona EUR, namenjenega …

Oba zapisa sta slovnično pravilna, saj se lahko pridevnika nanašata ali na besedo EUR (torej evrov), ki je v rodilniku množine, kar upravičuje zapis » preostalih 5,5 milijona EUR, namenjenih …«, ali pa na besedo milijona, ki je v rodilniku ednine, kar upravičuje zapis » preostalega 5,5 milijona EUR, namenjenega …«.

Z veliko pišemo ustaljena neuradna imena dokumentov: Osimski sporazum. V prevodu ohranjamo tudi veliko začetnico imen zakonov in drugih predpisov, programov ter skrajšanih lastnih imen odborov in agencij.

Je pa treba biti pozorni na imena, ki jih vendarle pišemo z malo, npr. Presidenza (del Consiglio) -> predsedstvo (Sveta), Politica Agricola Comune (PAC) -> skupna kmetijska politika, Unione Europea -> Evropska unija.

POMNI!

… ob upoštevanju Sporazuma o ustanovitvi mreže za slovenski jezik

Če je spredaj kazalni zaimek, to ni več naslov pogodbe: ob upoštevanju tega sporazuma.

Naslov predpisa kot ime predpisa se piše z veliko začetnico, ko je naveden s polnim imenom ali navedbo številke zakona. V besedilu, kjer je beseda zakon mišljena splošno (ne gre za naslov konkretnega zakona) raba velike začetnice ni priporočljiva, kakor tudi ne v primeru rabe zaimka ta ali tega:

• V Trstu poudarjajo pomen spoštovanja Zakona o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin št. 482/1999.
• Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu.

Kar/kdor/kjer … koli

Aktualni pravopis v poglavju o pisanju skupaj oz. narazen določa:

Sklope s koli lahko pišemo narazen (bolj priporočljivo) ali skupaj, torej: kdor koli ali kdorkoli, kakršen koli  ali kakršenkoli, čigar koli  ali čigarkoli, kjer koli  ali kjerkoli.

Pri pisanju je treba paziti in biti dosledni, torej besede pisati vedno skupaj ali vedno narazen. Zaradi poenotenja se priporoča pisanje narazen.

Elektronski viri za boljše pisanje dokumentov in prevajanje:

 

Evroterm: https://evroterm.vlada.si/

Evrokorpus: https://evroterm.vlada.si/evrokorpus/index.php?jezik=slov

Eurovoc: https://eur-lex.europa.eu/browse/eurovoc.html?locale=sl

IATE: https://iate.europa.eu/home

Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: https://fran.si/

Termania: https://www.termania.net/

Terminologišče: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce#v

Elektronski jezikovni viri:

 

https://besana.amebis.si/

http://dztps.si/sl/glosarji/glosarji

https://eur-lex.europa.eu/summary/glossary.html#E

https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/styleguide_slovene_dgt_sl.pdf

jezikovna svetovalnica

https://www.leemeta.si

http://publications.europa.eu/code/sl/sl-000100.htm

http://publications.europa.eu/resource/cellar/bb87884e-4cb6-4985-b796-70784ee181ce.0010.02/DOC_1

http://www.slovenscina.eu/

https://viri.cjvt.si/kolokacije/slv/

https://viri.cjvt.si/sopomenke/slv/

 

Elektronski viri za strojno prevajanje in iskanje po korpusih:

 

http://www.etranslator.ro/it/traduttore-italiano-sloveno-online.php

https://www.linguee.it/italiano-sloveno/search?source=italiano&query=

https://mymemory.translated.net/

https://sl.glosbe.com/

Drugi elektronski viri:

 

https://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl

http://publications.europa.eu/code/it/it-120700.htm

https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home

https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/prevajanje-in-redakcija-pomembnejse-slovenske-zakonodaje-v-anglescino/

http://www.ittig.cnr.it/Ricerca/Testi/GuidaAttiAmministrativi.pdf

https://www.leemeta.si/

http://www.svz.gov.si/fileadmin/svz.gov.si/pageuploads/Dokumenti/Nomotehnicne_smer.pdf

http://zakonodaja.gov.si

 

Literatura

 

APOVNIK Pavel. Slovenski pravni leksikon z nemškimi in italijanskimi ustreznicami geselskih besed. Ljubljana: OST – svetovalne storitve: DZTPS. 1999

Generalni direktorat za prevajanje (Evropska komisija). Pišimo jasno. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije. 2015.

Generalni direktorat za prevajanje, Evropska komisija, Slovenski prevajalski oddelek. Slogovni priročnik Komisije. 2010.

KOCMUT Aleksandra. Pravipis: zbirka pogostih pravopisnih kavljev z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih. Ljubljana: Modrijan. 2013.

Medinstitu cionalni slogovni priročnik 2011. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije. 2011.

PAVLIN Marta. Kako naj napišem: priročnik za pisno sporočanje. Ljubljana: Založništvo Jutro. 2010.

PAVLIN Marta. Oblikoslovje: priročnik z vajami. Ljubljana: Založništvo Jutro. 2004.

Priročnik strokovno – terminoloških pravil za prevajanje pomembnejše slovenske zakonodaje v angleščino in za redakcijo prevodov. Ljubljana: Služba RS za zakonodajo. 2016.

SLOVENSKI pravopis [Elektronski vir] / avtorji sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ; glavni urednik Jože Toporišič ; izdajatelj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. – Elektronska objava. – El. knjiga. – Ljubljana : Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2014.

TOPORIŠIČ Jože. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. 2000.